Ponedeljek, 24. 6. 2024, 9.46
5 mesecev
Borrell: Prihodki od ruskega premoženja že prihodnji teden na voljo za pomoč Ukrajini
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,24
Nadaljnja podpora Ukrajini pri njenem spopadanju z rusko agresijo bo ena od osrednjih tem današnjega zasedanja zunanjih ministrov EU.
Prva sredstva, pridobljena z upravljanjem zamrznjenega ruskega premoženja, bodo že prihodnji teden na voljo za vojaško podporo Ukrajini, je danes ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. Po neuradnih informacijah naj bi šlo za 1,4 milijarde evrov. Ob tem je opozoril tudi, da bi se konflikt med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas v Gazi lahko razširil na Libanon. Kot je dejal ob začetku srečanja zunanjih ministrov EU v Luxembourgu, smo "na pragu širjenja vojne".
"Okrepiti moramo podporo Ukrajini. Na voljo so sredstva od zamrznjenega ruskega premoženja in proučiti moramo način, kako jih uporabiti, da jih ne bo mogel nihče blokirati," je danes v Luksemburgu povedal Borrell.
Pri tem je izpostavil Madžarsko, ki trenutno blokira več odločitev, povezanih s finančnimi sredstvi za vojaško pomoč Ukrajini. Zagotovil je, da so za sredstva od upravljanja ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru zahodnih sankcij proti Moskvi, našli rešitev, da jih ne bo mogoče blokirati.
"Imamo rešitev, ki jo bom danes dal na mizo. Ukrajina potrebuje več pomoči, in to zdaj, pred poletjem. Upam, da bodo ministri podprli predlog," je povedal.
Če bo predlog prejel zadostno podporo, bo prva tranša na voljo že prihodnji teden, druga pa nekoliko kasneje, je dejal visoki zunanjepolitični predstavnik unije. Skupaj gre po njegovih besedah za 2,5 milijarde evrov. Po neuradnih informacijah naj bi prva tranša znašala 1,4 milijarde evrov.
Nadaljnja podpora Ukrajini pri njenem spopadanju z rusko agresijo bo ena od osrednjih tem današnjega zasedanja zunanjih ministrov EU, ki se ga udeležuje tudi zunanja ministrica Tanja Fajon.
Zunanji ministri tudi o dogajanju na Bližnjem vzhodu
Ministri bodo govorili še o dogajanju na Bližnjem vzhodu, na kosilu pa se jim bodo pridružili kolegi iz šestih zahodnobalkanskih držav. Na dnevnem redu imajo poleg tega razpravo o ukrepanju proti Gruziji zaradi nedavno uveljavljene zakonodaje o tujem vplivu, ki zaostruje nadzor nad civilno družbo v državi.
Prav tako je pričakovati razpravo o grožnjah libanonskega gibanja Hezbolah Cipru po nedavni zaostritvi razmer na izraelsko-libanonski meji.
Borrell: Smo "na pragu širjenja vojne"
Borrell je danes opozoril, da bi se konflikt med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas v Gazi lahko razširil na Libanon. Kot je dejal ob začetku srečanja zunanjih ministrov EU v Luxembourgu, smo "na pragu širjenja vojne".
"Tveganje, da bo ta vojna prizadela jug Libanona in se razširila, je vsak dan večje," je dejal Borrell ob prihodu na zasedanje Sveta EU za zunanje zadeve v Luxembourgu.
Razmere na izraelsko-libanonski meji, kjer se izraelske sile in pripadniki šiitskega gibanja Hezbolah vsakodnevno obstreljujejo, se zaostrujejo, je dejal vodilni evropski diplomat in posvaril, da "smo na pragu vojne, ki se širi".
Hezbolah, ki ga podpira Iran, je okrepil obstreljevanje Izraela kmalu po Hamasovem napadu na izraelsko ozemlje 7. oktobra lani in obsežni ofenzivi, ki jo je izraelska vojska v povračilo sprožila na območju Gaze.
Prejšnji teden je izraelska vojska v luči krepitve konflikta s Hezbolahom sporočila, da so potrdili načrt za ofenzivo v Libanonu.
Zaostrovanje razmer med Izraelom in Libanonom skrbi tudi nemško zunanjo ministrico Annaleno Baerbock. Ob prihodu na zasedanje v Luxembourgu je danes opozorila, da bi bila "nadaljnja eskalacija katastrofa za vse ljudi v regiji".
Baerbockova, ki bo po srečanju odpotovala na Bližnjih vzhod, kjer se bo v torek v Izraelu, Palestini in Libanonu srečala s tamkajšnjimi vodilnimi predstavniki, je ponovila svoj poziv k prekinitvi ognja v Gazi v skladu s predlogi ameriškega predsednika Joeja Bidna.
Bidnov načrt zaenkrat brez podpore
V zvezi s temi predlogi je Borrell sicer danes dejal, da tako Hamas kot Izrael ne kažeta politične volje, da bi podprla Bidnov načrt za prekinitev ognja. Dodal je, da nujno potrebujemo premirje, ki bi omogočilo vstop humanitarne pomoči v Gazo.
Skupaj z evropskim komisarjem za krizno upravljanje Janezom Lenarčičem sta v skupni izjavi opozorila na katastrofalne razmere pri dostavi humanitarne pomoči v Gazo. "Dostava kakršne koli pomembne humanitarne pomoči v Gazi je postala skoraj nemogoča," sta zapisala. Kot sta še opozorila, se sestradani civilisti zatekajo k obupanim ukrepom, da bi dobili dostop do omejene pomoči, ki priteka v enklavo.
Napoved začasnih "taktičnih premorov" za dostavo humanitarne pomoči v Gazi, ki jih je naznanila izraelska vojska, ni povzročila nobenega izboljšanja varnostnega okolja za humanitarne delavce na terenu, sta sporočila v nedeljo objavljeni izjavi, vse vpletene strani v konflikt pa znova pozvala, naj izpolnijo svoje obveznosti v skladu z mednarodnim pravom.
