Zgodba o revni državi, ki drsi v brezno

V Ukrajini od novembra lani potekajo protesti, ki se vse bolj zapletajo razmere v tej vzhodnoevropski državi. Ta nima samo političnih, ampak tudi dolgoletne gospodarske težave. Leta 1990, po padcu železne zavese, je imela Ukrajina po podatkih Svetovne banke bruto domači proizvod na prebivalca (BDP) – z upoštevanjem primerjave kupne moči – 4.336 evrov. Njena zahodna soseda Poljska malenkost več: 4.416 evrov BDP na prebivalca.

Poljska liberalizira gospodarstvo in privatizira državna podjetja Nato pa sta državi ubrali popolnoma različne poti. Poljska, kjer je komunistično oblast leta 1989 prisilil v vdajo močan protikomunistični delavski sindikat Solidarnost, je ubrala pot liberalizacije gospodarstva in približevanja EU in Severnoatlantskemu zavezništvu.

Po padcu komunizma je 38,5-milijonska Poljska izvedla kratkotrajno sicer zelo boleče ukrepe (t. i. šok terapijo), ki pa so se dolgoročno izkazali za zelo uspešne. Poljska je tudi izvedla privatizacijo državnih podjetij, omogočila svobodno podjetniško pobudo in se odprla tujim vlaganjem.

Ukrajina se trdno oklepa državnega lastništva Ukrajina, ki se je leta 1991 osamosvojila od Sovjetske zveze, pa je bolj vztrajala pri državnem lastništvu industrijskih podjetij in državnih kmetijskih podjetij, t. i. agrokombinatov. Da bi ta državna podjetja ohranila pri življenju, jih je podpirala s tiskanjem poceni denarja, kar je povzročilo hiperinflacijo, ki je najbolj prizadela revne.

Ukrajina, kjer se je prebivalstvo po letu 1990 zaradi padca rodnosti in velike smrtnosti vsako leto zmanjšalo za 150 tisoč ljudi, je postajala vse bolj revna. Njen BDP na prebivalca je do leta 1997 padel na 2.177 evrov. Poljska pa je nasprotno postajala vse bogatejša – leta 1997 je imela BDP na prebivalca 6.497 evrov. Torej skoraj trikrat več.

Blag vzpon Ukrajine, leta 2009 udari kriza Od leta 1998 se je 45-milijonska Ukrajina začela spet gospodarsko vzpenjati, a ta rast je bila prva leta slabotna in počasna, bolj se je okrepila v obdobju po letu 2004. Do leta 2008 se je ukrajinski BDP na prebivalca dvignil na 5.375 evrov. S tem je za malenkost znižala svoj zaostanek za Poljsko, ki je tega leta dosegla 13.336 evrov BDP na prebivalca oziroma "le" 2,5-krat več od Ukrajine.

A so nato za po površini največjo državo na stari celini spet prišli krizni časi. Leta 2009 je njen BDP na prebivalca namreč padel na 4.636 evrov. Potem se je država, ki je politično razklana na proevropski zahod in proruski vzhod, gospodarsko počasi pobirala in leta 2012 prišla na 5.400 evrov BDP na prebivalca.

Poljaki so spet trikrat bogatejši od Ukrajincev Na ponovni vzpon je blagodejno vplivala tudi organizacija evropskega nogometnega prvenstva leta 2012, ki ga je modro-rumena Ukrajina pripravila skupaj z belo-rdečo Poljsko. Ta je že tako ali tako uspešno prebrodila svetovno finančno krizo, ki je izbruhnila leta 2008, saj je bila ena redkih držav, ki je nenehno gospodarsko rasla.

Leta 2012 so imeli Poljaki BDP na prebivalca že pri 16.400 evrih, torej spet trikrat več kot vzhodni sosedje. To je na lestvici Svetovne banke zadostovalo za 47. mesto na svetu. Ukrajina je po bogastvu precej nižje, na 98. mestu. Ukrajina je tudi tretja najrevnejša država na stari celini, revnejša od nje sta le še Moldavija in Kosovo.

Politično razklana država Tudi napovedi za prihodnosti niso ravno najbolj spodbudne. Politični razkol med prozahodnim in ukrajinsko govorečim zahodom države ter proruskim in rusko govorečim vzhodom in jugovzhodom države je vse globlji. Od leta 2010 je na oblasti Viktor Janukovič, ki je naklonjen tesnejšim stikom z Rusijo.

Novembra lani so v državi izbruhnili protesti, t. i. Euromaidan, na katerih prozahodni protestniki zahtevajo približevanje Ukrajine EU. Ukrajina tako ostaja razpeta med Zahodom in Vzhodom.

En del Ukrajine bi Zahod, drugi ima rajši Rusijo V državi živi številčna ruska manjšina, ki predstavlja skoraj 17 odstotkov prebivalstva, medtem ko je Ukrajincev okoli 78 odstotkov. Poleg tega ruščino kot svoj prvi jezik uporablja tudi veliko Ukrajincev, saj v popisih ruščino kot svoj materni jezik navaja skoraj 30 odstotkov prebivalcev države.

Zahodni in osrednji deli države želijo, da bi Ukrajina v prihodnosti postala članica EU, tako kot zahodna soseda Poljska, ki je postala članica omenjene povezava maja 2004. Razen Kijeva, trimilijonske rusko govoreče, a ukrajinsko čuteče prestolnice, ki je najbogatejše območje v državi, so prozahodni deli države revnejši od proruskih delov.

Ukrajina gospodarsko odvisna od Rusije Težo proruskim silam na jugovzhodu in vzhodu, kjer so rudniki in težka industrija (zlasti metalurgija), daje tudi dejstvo, da je glede nafte in zemeljskega plina Ukrajina življenjsko odvisna od Rusije. Strateško odvisna od vzhodne sosede je tudi ukrajinska energetika. Ukrajina namreč skoraj polovico jedrske energije pridobi iz jedrskih elektrarn (kot zanimivost: v Zaporožju stoji največja jedrska elektrarna v Evropi), jedrsko gorivo pa dobi iz Rusije. Ukrajina potrebuje veliko energije za potratne težko industrijo (železarne, jeklarne …), prav tako z izvozom električne energije služi prepotrebne devize.

Ukrajina je spet žitnica Evrope Ni pa vse tako zelo črno, saj so tudi ukrajinske zgodbe o uspehu. Pomembna ukrajinska gospodarska panoga je namreč kmetijstvo, zlasti poljedelstvo zaradi rodovitne zemlje črnice (černozjom). Ukrajina, ki je že v preteklosti veljala za žitnico Evrope, je od leta 2011 tretja največja izvoznica žita na svetu. Predvsem izvaža pšenico. Ukrajinsko kmetijstvo je bilo zlasti v vzponu od 1995−1996, ko je država privatizirala okoli 400 kmetijskih podjetij in so lahko tudi zasebna podjetja začela izvažati pšenico v tujino. Po letu 2000 so zasebni izvozniki presegli izvoznike v državni lasti. V pridelavi hrane imajo zdaj ukrajinski agrokombinati, ki so nastali v času Sovjetske zveze, okoli 18-odstotni delež (študija Wheat Export Economy in Ukraine, julij 2012).