Sobota, 23. 7. 2022, 8.20
2 leti, 4 mesece
Britanska ministrica: Putinu ni mogoče zaupati
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,36
101
"Rusija je prelomila svojo obljubo," je dejala britanska zunanja ministrica.
150. dan vojne v Ukrajini. Le dan po tem, ko sta Kijev in Moskva sklenila dogovor o izvozu žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč, je davi pristanišče v Odesi pretreslo več eksplozij. Ukrajina in Rusija skupaj ustvarita 30 odstotkov svetovnega izvoza pšenice. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ob podpisu sporazuma dejal, da dogovor pomeni "žarek upanja". Nevladna organizacija Human Rights Watch (HRW) je v petek rusko vojsko obtožila, da na območjih pod ruskim nadzorom v Ukrajini muči vojne ujetnike in civiliste.
20.34 Britanska ministrica: Putinu ni mogoče zaupati
18.37 Zelenski Rusijo obtožil kršitve sporazuma
18.20 Ukrajina: Zadeli smo glavno rusko oskrbovalno pot
15.19 EU obžaluje odločitev Rusije o uvrstitvi petih članic na seznam neprijateljskih držav
15.05 Orban: EU potrebuje novo strategijo glede vojne v Ukrajini
14.57 Borell in Guterres obsodila raketni napad na pristanišče v Odesi
13.24 Orban: Sankcije ne delujejo, EU potrebuje novo strategijo
12.40 Pristanišče v Odesi pretreslo več eksplozij
10.33 Afriška unija pozdravila dogovor o izvozu žita iz ukrajinskih pristanišč
8.26 HRW opozarja, da ruska vojska v Ukrajini muči vojne ujetnike in civiliste
8.17 ZDA z novo vojaško pomočjo Ukrajini
20.34 Britanska ministrica: Putinu ni mogoče zaupati
Ruski napad na ukrajinsko pristanišče dan po podpisu sporazuma o deblokadi črnomorskih pristanišč za izvoz žita dokazuje, da ruskemu predsedniku ni mogoče zaupati, je dejala britanska zunanja ministrica Liz Truss.
"To kaže, da Putinu ni mogoče verjeti niti besede. Nujno moramo sodelovati s svojimi mednarodnimi partnerji, da bi našli boljši način za pošiljanje ukrajinskega žita na trg, ki ne bo vključeval Rusije, saj je ta prelomila svojo obljubo," je dejala.
18.37 Zelenski Rusijo obtožil kršitve sporazuma
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po raketnem napadu na pristanišče v Odesi ob Črnem morju Rusijo obtožil kršitve v petek podpisanega sporazuma o izvozu ukrajinskega žita. Rusija vedno krši dogovore, je po poročanju tujih agencij opozoril Zelenski.
"Karkoli Rusija obljubi, vedno najde način, da tega ne izpolni," je dejal na srečanju s predstavniki ameriškega kongresa. Po srečanju je znova pozval k dobavi težkega orožja Ukrajini za zaustavitev ruskih napadov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Dan po tem, ko sta Kijev in Moskva sklenila dogovor o izvozu žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč, je davi pristanišče v Odesi pretreslo več eksplozij. Kijev je za raketiranje obtožil Moskvo, Rusija pa je po navedbah Turčije odgovornost zanikala. Kot je dejal turški obrambni minister Hulusi Akar, je bila Ankara v stiku z Ukrajino in Rusijo, Moskva pa je zagotovila, da z napadom nima nič in da želi incident raziskati.
18.20 Ukrajina: Zadeli smo glavno rusko dobavno pot
Ukrajina trdi, da je zadela most v okupirani regiji Herson, kjer je bila tarča ključna dobavna pot za oskrbo ruskih enot. Zadet je bil most Daryivski, ki poteka prek reke Ingulets, je povedal svetovalec guvernerja Hersona Serhiy Khlan.
"Vsak most je šibka točka za logistiko in naše oborožene sile spretno uničujejo sovražnikov sistem. To še ni osvoboditev Hersona, ampak resen korak v tej smeri," je dejal.
Namestnik vodje ruske regionalne vlade pa je povedal, da je most zadelo sedem raket iz zahodnih artilerijskih raketnih sistemov visoke mobilnosti (HIMARS), poroča ruska tiskovna agencija TASS. Kljub temu pa trdijo, da je most še vedno v uporabi.
15.19 EU obžaluje odločitev Rusije o uvrstitvi petih članic na seznam neprijateljskih držav
Evropska unija obžaluje odločitev ruske vlade, ta je v petek na seznam neprijateljskih držav uvrstila pet članic Unije – Grčijo, Dansko, Hrvaško, Slovaško in Slovenijo, je sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.
"Ta odločitev je še en korak Rusije k nadaljnjemu stopnjevanju napetosti z Evropsko unijo in njenimi državami članicami," je opozoril. Obtožbe Rusije so neutemeljene in nesprejemljive, je zapisal v izjavi in Rusijo pozval, naj vse tovrstne sezname prekliče. Rusijo je tudi vnovič pozval h končanju agresije na Ukrajino.
Ruska vlada je v petek sporočila, da je pet članic EU, med njimi Slovenijo, dodala na seznam držav, ki izvajajo neprijateljska dejanja do ruskih diplomatskih in konzularnih predstavništev v tujini. Uvrstitev na seznam po poročanju ruske tiskovne agencije Tass pomeni, da Slovenija ne bo mogla več najemati ljudi za delo na svojih diplomatskih predstavništvih v Rusiji. Države, ki so bile na novo uvrščene na seznam neprijaznih držav, bodo morale znižati raven stikov z Moskvo, je pojasnil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, pri čemer ni izključil možnosti, da bi se države na seznamu lahko spopadle tudi z drugimi posledicami.
Tudi slovensko zunanje ministrstvo je v petek sporočilo, da obžaluje odločitev ruske vlade, da Slovenijo znova uvrsti na seznam neprijateljskih držav, kar je prvič storila marca letos. Kot so sporočili z MZZ, ta odločitev sicer nima vpliva na zastopanost osebja na veleposlaništvu RS v Moskvi.
15.05 Orban: EU potrebuje novo strategijo glede vojne v Ukrajini
EU potrebuje novo strategijo glede vojne v Ukrajini, saj sankcije Zahoda proti Moskvi ne delujejo, je danes izjavil madžarski premier Viktor Orban. Po njegovem mnenju Ukrajina ne bo nikoli zmagala v tej vojni, saj ima ruska vojska veliko premoč.
"Potrebna je nova strategija, ki bo osredotočena na mirovne pogovore in pripravo dobrega mirovnega predloga namesto na zmago v vojni," je v govoru madžarski manjšini v romunskem zdraviliškem mestu Baile Tusnad dejal madžarski premier. Dodal je, da je strategija Zahoda propadla zato, ker se vlade v Evropi rušijo "kot domine", medtem ko so cene energentov občutno narasle, poroča agencija Reuters na spletni strani.
"Sedimo v avtomobilu, ki ima vse štiri gume preluknjane: absolutno je jasno, da v vojni na ta način ni mogoče zmagati," je menil Orban in opozoril na "asimetrično premoč", ki jo ima ruska vojska na bojiščih. Madžarski premier, ki je bil aprila četrtič zapored izvoljen na položaj, je tudi ponovil, da se Madžarska ne bo mešala v vojno v Ukrajini, ki jo je po njegovem mnenju mogoče končati le z rusko-ameriškimi pogajanji.
Orban Zahodu očita, da ni upošteval varnostnih zahtev Rusije pred začetkom vojne. "Z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in nemško kanclerko Angelo Merkel se ta vojna ne bi nikoli zgodila," je zatrdil, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Doma se Orban sicer spopada z najtežjimi izzivi, odkar je marca 2010 prevzel oblast. Stopnja inflacije je dvomestna, forint šibek, sredstva EU pa so še vedno zamrznjena zaradi očitkov Bruslja, da Budimpešta ne spoštuje vladavine prava.
14.57 Borell in Guterres obsodila raketni napad na pristanišče v Odesi
Visoki predstavnik EU za zunanjo politiko Josep Borell in generalni sekretar ZN Antonio Guterres sta obsodila današnji raketni napad na pristanišče v Odesi. Guterres je ob tem vse vpletene pozval k spoštovanju zavez iz petkovega dogovora o izvozu žita, Borell pa je opozoril na popolno nespoštovanje mednarodnega prava s strani Rusije.
"Napasti cilj, ki je ključen za izvoz žita, dan po podpisu Istanbulskega sporazuma je še posebej obsojanja vredno in znova kaže na popolno nespoštovanje mednarodnega prava in obveznosti s strani Rusije," je v odzivu na Twitterju zapisal Borell.
Guterres je spomnil, da sta se tako ruska kot ukrajinska stran v dogovoru zavezali, da bosta zagotovili varen izvoz žita. "Generalni sekretar nedvoumno obsoja današnje napade na ukrajinsko pristanišče Odesa," je sporočil njegov tiskovni predstavnik, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Dodal je, da morajo tako Rusija, kot tudi Ukrajina in Turčija sporazum v celoti uresničiti.
Rusija in Ukrajina sta v petek v Istanbulu ob prisotnosti generalnega sekretarja ZN Guterresa in turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana podpisali dogovor, ki bo omogočil izvoz žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč. Rusija se je v sporazumu zavezala, da bo ladjam dovolila plovbo po morskem koridorju in da jih ne bo obstreljevala. V skladu s sporazumom so prav tako prepovedani napadi na pristanišča, ki so bila za izvoz določena, med drugim tudi pristanišče v Odesi.
13.24 Orban: Sankcije ne delujejo, EU potrebuje novo strategijo
Evropska unija potrebuje novo strategijo za vojno v Ukrajini, ker sankcije proti Moskvi ne delujejo, je dejal madžarski premier Viktor Orban.
12.40 Pristanišče v Odesi pretreslo več eksplozij
Dan po tem, ko sta Kijev in Moskva sklenila dogovor o izvozu žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč, je davi pristanišče v Odesi pretreslo več eksplozij. Za zdaj ni podatkov o morebitnih žrtvah. Kijev je za eksplozije obtožil Moskvo, poroča britanski BBC.
Yesterday: Russia and Ukraine sign an agreement to guarantee blockaded commercial ships with grain exports safe passage from the Black Sea port in Odessa.
— Isabelle Khurshudyan (@ikhurshudyan) July 23, 2022
Today: reports of missile strikes on the Black Sea port in Odessa.
"Sovražnik je z manevrirnimi raketami kalibr napadel pristanišče v Odesi. Dve raketi je sestrelila zračna obramba. Dve sta zadeli pristaniško infrastrukturo," je na družbenih omrežjih sporočil tiskovni predstavnik ukrajinske vojske v Odesi Sergej Bratčuk, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Two intercepts over Odessa. No more info at the moment.pic.twitter.com/gM0gGZrLBY
— Altavista 🇪🇺🇺🇦 (@na_intel) July 23, 2022
"Ti lopovi z eno roko podpisujejo dogovore, z drugo pa usmerjajo rakete," je na Telegramu v odzivu na detonacije zapisal ukrajinski poslanec Oleksij Hončarenko in dodal, da je pristanišče po napadu zagorelo, navaja BBC.
"Zato potrebujemo letala in potopiti moramo vso rusko črnomorsko floto. To bo najboljša rešitev za izvoz žita," je še dejal Hončarenko.
It’s been day 150 of Russia’s Kyiv-will-fall-within-72-hours war.
— Illia Ponomarenko 🔥 (@IAPonomarenko) July 23, 2022
Putin must be puking blood now, again.
Tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Oleh Nikolenko pa je menil, da so ruske rakete v luči dogovora, ki sta ga Moskva in Kijev v petek podpisala v Istanbulu ob posredovanju Turčije in ZN, "pljunek Vladimirja Putina v obraz generalnemu sekretarju ZN Antoniu Guterresu in turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu, ki sta si zelo prizadevala za dosego dogovora".
Pristanišče v Odesi je bilo namreč s petkovim sporazumom določeno za eno od pristanišč, od koder naj bi izplule ladje z žitom. Ruska stran je obljubila, da ukrajinskih pristanišč med tranzitom pošiljk ne bo napadala, ukrajinska pa, da bo tovornim ladjam zagotovila varen koridor med minami v morju.
10.33 Afriška unija pozdravila dogovor o izvozu žita iz ukrajinskih pristanišč
Afriška unija (AU) je danes pozdravila dogovor o sprostitvi blokade izvoza žita iz ukrajinskih pristanišč, ki sta ga v petek podpisali Rusija in Ukrajina. Obenem je AU znova pozvala k takojšnji prekinitvi ognja in začetku novih mirovnih pogajanj med Moskvo in Kijevom pod okriljem Združenih narodov.
Predsednik komisije AU Moussa Faki Mahamat je pozdravil dogovor, ki sta ga v Istanbulu ob posredovanju turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana in generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa dosegla Kijev in Moskva.
"AU znova poziva k takojšnjemu sporazumu o prekinitvi ognja in začetku novih političnih pogajanj pod okriljem Združenih narodov v interesu svetovnega miru in stabilnosti," je zapisal v izjavi.
Države na Afriškem rogu se spopadajo z najhujšo sušo v zadnjih 40 letih. V Keniji, Etiopiji, Somaliji, Džibutiju je lačnih vsaj 18 milijonov ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ukrajina in Rusija skupaj ustvarita 30 odstotkov svetovnega izvoza pšenice. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ob podpisu sporazuma dejal, da dogovor pomeni "žarek upanja". Po njegovem bo prinesel olajšanje državam v razvoju, ki so na robu bankrota, in najranljivejšim skupinam ljudi, ki se spopadajo s hudo lakoto. Po oceni ZN se je namreč zaradi blokade izvoza žita iz Ukrajine 47 milijonov ljudi začelo spopadati z akutno lakoto.
Rusija in Ukrajina sta v petek podpisali ločena, a enaka sporazuma o izvozu žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč. Skladno z dogovorom bo ladje pregledovala Turčija, ki bo tako zagotovila, da te ne prevažajo orožja.
Dogovor predvideva vzpostavitev varnih koridorjev, po katerih lahko ukrajinske ladje priplujejo v tri določena črnomorska pristanišča, in sicer v Odesi, Čornomorsku in Južnem, ter iz njih izplujejo. Obe strani sta se zavezali, da ladij, ki bodo prevažale žito, ne bosta napadali.
8.26 HRW opozarja, da ruska vojska v Ukrajini muči vojne ujetnike in civiliste
Nevladna organizacija Human Rights Watch (HRW) je v petek rusko vojsko obtožila, da na območjih pod svojim nadzorom v Ukrajini muči vojne ujetnike in civiliste. "Ruske sile so okupirana območja na jugu Ukrajine spremenile v brezno strahu in divjega brezpravja," je opozorila predstavnica te organizacije Julija Gorbunova.
Obsodila je "mučenje, nečloveško ravnanje, samovoljna pridržanja in zapiranje civilistov" v regijah Herson in Zaporožje, ki sta delno pod nadzorom ruske vojske, ter ruske oblasti pozvala, naj "takoj prenehajo te zlorabe", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V pogovorih z več deset ljudmi v omenjenih ukrajinskih regijah so razkrili 42 primerov, ko so ruske okupacijske sile poskrbele za izginotje civilistov ali jih kako drugače samovoljno pridržale, opozarja HRW.
Nekateri niso imeli stikov z zunanjim svetom, številne pa so mučili, je sporočila nevladna organizacija. Dva od treh vojnih ujetnikov sta umrla.
"Mučenje, nečloveško ravnanje ter samovoljno pridržanje in nezakonito zapiranje civilistov so med očitnimi vojnimi zločini, ki smo jih dokumentirali, zato morajo ruske oblasti nemudoma prenehati takšne zlorabe in razumeti, da lahko odgovarjajo in bodo odgovarjale," je dejala Gorbunova.
8.17 ZDA z novo vojaško pomočjo Ukrajini
Blinken je dejal, da nova pomoč vključuje napredne raketne sisteme himars in drugo orožje, ki ga Ukrajina učinkovito uporablja za obrambo svoje države. Raketni sistem himars ima domet do 300 kilometrov.
Poleg omenjenih 175 milijonov dolarjev je ameriško ministrstvo za obrambo odobrilo dodatnih 95 milijonov dolarjev pomoči v okviru pobude za varnostno pomoč Ukrajini.
S tem so ZDA doslej Ukrajini od januarja lani namenile za skupaj 8,2 milijarde dolarjev vojaške pomoči. "Naša zaveza Ukrajini ostaja neomajna," je sporočil Blinken.
101