Zavetišče pred dogovorjenimi porokami

Zavetišče deluje v okviru mednarodne organizacije Papatye, ki ponuja pomoč mladim priseljenim ženskam in dekletom. Večinoma so to dekleta turškega, kurdskega in arabskega sveta, ki so žrtve nasilja in zlorab v družini, poroča nemški medij DW. V Franciji organizacija Papatya večinoma pomaga deklicam s severnoafriškimi koreninami, medtem ko v Veliki Britaniji prevladujejo ženske iz Pakistana. Za mnoge ženske rešilna bilka Direktorica zavetišča v Berlinu pravi, da so zelo zaposleni. Pred kratkim je v zavetišče prišlo dekle iz zahodne Nemčije, ki je bilo po dogovoru zaročeno, v družini pa so ga tudi zlorabljali. "Njeni starši so jo dobesedno zaklepali," je pojasnila direktorica in dodala, da je takšno ravnanje mučenje. "Družina ji je dejala, da jo bodo ubili, če se ne bo poročila z moškim, ki so ji ga izbrali starši. In takrat se je odločila, da temu naredi konec," še pojasnjuje. Dekle je za zavetišče izvedelo od socialne delavke na svoji šoli. Pa vendar so to dekle in še 65 drugih, ki jih letno sprejmejo v zavetišču, v manjšini. Kot poudarja direktorica zavetišča, večina turških in arabskih deklet nikoli ne bo stopila v stik z organizacijo, čeprav je Papatya za ženske običajno zadnja rešilna bilka. Berlin kot zgled preostalim Direktorica se spomni tudi dekleta iz Iraka, ki je poslalo e-mail. Dekle je s svojo družino živelo v Nemčiji, vendar so ga poslali nazaj v Irak, ko je zavrnilo poroko z izbranim moškim. Obupano si je želelo nazaj v Nemčijo. Imelo je nemški potni list, vendar pa, kot pojasnjuje direktorica zavetišča, mu ga je družina vzela, potem ko so dekle pretihotapili iz Evrope. "V takšnem primeru prosimo nemško ambasado v Iraku, da pomaga. Dali so ji nov potni list in celo plačali za njen polet v Nemčijo," se spominja direktorica. Dekle so nato pripeljali v eno izmed skupinskih hiš zavetišča v Berlinu. Papatya sicer tesno sodeluje z berlinskim zavetiščem za zaščito otrok. Na zadnji novinarski konferenci so tako naznanili, da bodo odprli telefonske linije v arabščini in turščini, pomagali pa bodo tako priseljenim otrokom kot dekletom.

Za spremembo se morajo odločiti dekleta sama Ob tem je direktorica berlinskega zavetišča poudarila, da je to največ, kar lahko storijo. Glavni korak morajo namreč narediti tisti, ki so zlorabljeni, in poiskati pomoč.

Potem ko sprejmejo to odločitev, je pomembno tudi, da se ne vrnejo k svojim družinam. Mnoga dekleta nekaj časa po tem, ko bivajo v zavetišču, menijo, da so družine po določenem času spremenile svoje vedenje in da bodo odnosi boljši, če se bodo vrnila domov. Vendar pa glede na izkušnje direktorice zavetišča spremembe ne pridejo čez noč, zlorabe pa se velikokrat nadaljujejo, še poroča DW.

So pa seveda tudi primeri, ko družine do neke mere sicer spremenijo svoje vedenje, ki je običajno posledica revščine in pomanjkanja izobraženosti. Pa vendar je skoraj nemogoče spremeniti miselnost nekoga.