Petek, 15. 10. 2021, 21.57
3 leta, 1 mesec
Zaradi pomanjkanja bencina so se začeli prevažati s konji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,96
13
Nizozemska je zaradi pomanjkanje bencina v času naftne krize leta 1973 uvedla nedelje brez motornih vozil. Na fotografiji vidimo skupino jezdecev v Amsterdamu novembra 1973 v nedeljo brez motornih vozil.
Leta 1973 je velik del (zahodnega) sveta zaradi politično spodbujenega embarga izvoznic nafte doživel veliko naftno krizo. Zahodne družbe in gospodarstva so zaradi naftne krize doživela precejšen šok, ki je imel dolgoročne posledice.
Zadnje dneve so se cene energentov zelo dvignile. Nekateri so zaradi tega že začeli biti plat zvona. Eden od člankov v nemškem Die Weltu ima tako celo naslov Zdaj Evropi grozi zima pomanjkanja (v izvirniku: Jetzt droht Europa ein Winter der Knappheit).
Naftna kriza leta 1973
Pri tem se seveda takoj ponuja primerjavo z naftno krizo leta 1973. Nafta je pred tem veljala za poceni surovino. Nizka cena je bila v začetku tudi v interesu izvoznic nafte (večina najpomembnejših naftnih držav je bila vključenih v organizacijo Opec, ki je bila ustanovljena leta 1960 v Bagdadu), saj so s tem lažje s trga izpodrinili dražji premog.
Zaradi pomanjkanja bencina so zaloge na bencinskih servisih hitro pošle. Na fotografiji, ki je bila posneta 18. novembra 1973, vidimo bencinski servis v Stuttgartu. Pred servisom je napis, da so že prodali ves bencin, ki so ga imeli.
A zgodbe o poceni nafti je bilo konec, ko je med Izraelom in arabskimi državami v začetku oktobra 1973 izbruhnila t.i. jomkippurska vojna. Začela se je z napadom Egipta in Sirije na judovsko državo. Izraelu se je uspelo ubraniti, tudi po zaslugi pomoči ZDA.
Embargo na izvoz nafte izraelskim zaveznicam
Arabske države, izvoznice nafte, so 17. oktobra 1973 na čelu s Savdsko Arabijo proti državam, ki so podpirale Izrael, uvedle embargo. Glavne tarče embarga so bile najprej Kanada, Japonska, Nizozemska, Velika Britanija in ZDA.
Konjski vpregi v Zahodni Nemčiji v času naftne krize. Fotografija je bila posneta 25. novembra 1973 na t.i. brezavtomobilsko nedeljo.
Pozneje so arabske izvoznice nafte embargo razširile še na Portugalsko, Rodezijo (zdaj je to Zimbabve) in Južno Afriko. V teh državah in tudi v drugih državah se je začelo pomanjkanje nafte oziroma bencina. Obenem so članice Opeca zmanjšale črpanje nafte za pet odstotkov.
Dnevi brez motornih vozil
Nizozemska, ki je imela takrat okoli tri milijone osebnih vozil in je bila popolnom odvisna od arabske nafte, je na primer zaradi pomanjkanja bencina uvedla dneve brez motornih vozil. Nizozemci so se na te dneve prevažali s kolesi, v avtobusih ali celo s konji. Podoben ukrep so pozneje uvedle tudi druge države, na primer Zahodna Nemčija in Danska.
V Zahodni Nemčiji so sredi novembra 1973 uvedli t.i. brezavtomobilske nedelje oziroma nedelje brez motornih vozil, ko razen izjem ni bila dovoljena vožnja z motornimi vozili. Ljudje so lahko na nedelje brez motornih vozil hodili in kolesarili po avtocestah ali se na njih prevažali s konji in konjskimi vpregami. Na fotografiji, ki je bila posneta 9. decembra 1973, vidimo prazno avtocesto in skupino pešcev, ki hodi po njej.
Socialistične države, torej tudi Titova Jugoslavija, ki so bile na strani arabskih držav, seveda niso doživele embarga. Embargo se je končal marca 1974. Arabskim naftnim državam ni uspelo, da bi z embargom prisilile zahodne države k spremembi politike do Izraela.
Skok cen nafte
Pred embargom, julija 1973, je bilo treba za sod surove nafte odšteti tri ameriške dolarje. Preračunano v današnje cene bi bilo to nekaj manj kot 22 dolarjev. Septembra istega leta je bila cena za sod surove nafte (v današnjih cenah) malce več kot 26 dolarjev. Cena se je nekaj časa še gibala na tej ravni, toda že januarja je bil sod surove nafte skoraj 60 dolarjev, torej skoraj 2,5-krat dražji.
Voznik osebnega vozila je v strahu pred pomanjkanjem goriva na bencinskem servisu napolnil veliko posod za gorivo. Fotografija je bila posneta v Frankfurtu novembra 1973.
Zaradi dražje nafte so imele arabske države večje dobičke. Vlagale so v zahodne banke, te pa so denar posojale naprej, tudi v socialistične države. Začelo se je obdobje t. i. reciklaže petrodolarjev oziroma naftnih dolarjev.
Druga naftna kriza leta 1979
Drugo naftno krizo je svet doživel leta 1979, in sicer zaradi islamske revolucije v Iranu. Cene črnega zlata so spet sunkovito zrasle, zlasti po izbruhu iransko-iraške vojne. Ta naftna kriza je imela zelo negativne posledice za takratno Jugoslavijo, saj je morala ta za nakup nafte porabiti veliko več dolarjev kot pred krizo.
Dolga kolona avtomobilov na Floridi 29. decembra 1973. Vozniki v strahu, da bo zmanjkalo bencina, čakajo pred bencinskim servisom.
Maja 1979 so tako v Jugoslaviji uvedli sistem par-nepar. Na določen dan so se lahko vozili samo vozniki avtomobilov, ki so imeli na registrskih tablicah parno število, na določen dan pa samo vozniki z registrskimi tablicami z neparnim številom.
13