Sobota, 4. 4. 2020, 18.37
4 leta, 7 mesecev
Zaradi koronavirusa drastične spremembe onesnaženosti zraka #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,01
16
Satelitski posnetki nazorno prikazujejo, kako se je onesnaženost zraka občutno zmanjšala v času, ko je zaradi pandemije koronavirusa polovica svetovnega prebivalstva doma. In prav onesnaženost je, po besedah EPHA (Evropska zveza za javno zdravje), močno gonilo za pljučna in srčna obolenja, ki so povezana z višjimi stopnjami smrtnosti pri koronavirusu.
Sprememba onesnaženosti zraka v Evropi med januarjem in sredino marca.
Ceste so bistveno manj obremenjene, občuten upad je prav tako v zračnem, železniškem prometu, marsikatere tovarne so zaprle svoja vrata ... Pandemija koronavirusa je povzročila, da se je življenje ustavilo in ljudi praktično po vsem svetu prikovala na domove. Trpi gospodarstvo, trpijo ljudje.
Poglejte si, kako se je po svetu spreminjala onesnaženost zraka zaradi koronavirusa
Narava pa je tista, ki je lahko v teh časih posledično zadihala z "bolj polnimi pljuči", kar se lepo vidi pri stopnji onesnaženosti zraka.
Onesnaženost zraka krivec za kronične bolezni ...
Strokovnjaki opozarjajo, da lahko vremenski pojavi, kot so oblaki, sicer motijo zbiranje podatkov pri satelitskem opazovanju, zato poudarjajo, naj se meritve še naprej opravljajo, da bo slika na koncu povsem merodajna.
V četrtek smo lahko videli, da je že več kot milijon celotnega prebivalstva okuženih z boleznijo covid-19, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2. Število umrlih zaradi koronavirusa je več kot 50 tisoč. Najbolj ogroženi so tisti, s pljučnimi boleznimi, srčnim popuščanjem, sladkorno boleznijo … In EPHA (Evropska zveza za javno zdravje) ob tem opozarja: "Škoda je že narejena, saj je onesnaženost zraka močno gonilo za pljučna in srčna obolenja. Dokazano je, da je onesnaženost krivo za kronične bolezni in škodljivo vpliva na imunski sistem." In tovrstne težave so povezane z višjo stopnjo smrtnosti pri koronavirusu.
"Če imate zaradi onesnaženosti zraka bolezni dihal, diabetes …, imate manj sposobnosti obrambe pred covidom-19 in ste bolj ranljivi," za euobserver dodaja strokovnjak pri EPHA Zoltan Massay-Kosubek.
Znanstveniki na dnevni bazi izvajajo dodatne študije, povezane med koronavirusom in onesnaženostjo zraka. Že v času bolezni SARS je študija pokazala, da je bila stopnja umrljivosti pri tistih, z dihalnimi težavami, ki so živeli v bolj onesnaženem okolju, višja. Kar 84-odsotno večja verjetnost smrti je bila v teh regijah kot tistih z nizko onesnaženostjo zraka.
Na Kitajskem onesnaženost zraka padla, a zdaj ponovno tako kot pred koronavirusom
Dušikov dioksid (NO2 – pri nas največji delež k izpustom dušikovih oksidov (NO) prispeva cestni promet. Na zdravje ima negativne posledice dušikov dioksid, ki nastane tako, da dušikov oksid v ozračju hitro reagira z ozonom) je tisti, ki povzroča tovrstne nevšečnosti.
Nebo v Delhiju 2. aprila
V španski prestolnici Madrid se je odstotek dušikovega dioksida v času koronavirusa zmanjšal za kar 56 odstotkov – na Kitajskem so sredi februarja poročali o 25-odstotni zmanjšanosti onesnaženosti zraka, a se je konec marca že vrnila na prvotne številke, kar je skrb vzbujajoče.
"Takšne modrine na nebu v Delhiju še nisem videl v zadnjih desetih letih," je za CNN dejal Jyoti Pande Lavakare, ki službuje v Indiji, kjer je zaradi strogih ukrepov prebivalstvo doma, onesnaženost zraka pa je občutno padla – po tamkajšnjih podatkih je stopnja ogljikovega dioksida padla za kar 71 odstotkov. Z zgornjih posnetkov lahko prav tako vidimo, kako se je ozračje izboljšalo v severnem delu Italije, kjer je žarišče koronavirusa. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje imamo v Sloveniji v tem trenutku dobro kakovost zraka.
Podatki za slovenska mesta 2. aprila
| Merilno mesto | PM10 | SO2 | CO | O3 | NO2 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| µg/m³ | µg/m | mg/m³ | µg/m³ | ||||
| dnevna vrednost | dnevna vrednost | maksim. urna vrednost | maksim. 8-urna vrednost | maksim. urna vrednost | maksim. 8-urna vrednost | maksim. urna vrednost | |
| Ljubljana | 23 | 3 | 4 | 0.5 | 112 | 103 | 48 |
| Maribor | 21 | 0.4 | 36 | ||||
| Celje | 30 | 2 | 5 | 109 | 101 | 51 | |
| Murska Sobota | 30 | 115 | 109 | 32 | |||
| Nova Gorica | 22 | 109 | 104 | 59 | |||
| Koper | 14 | 109 | - | - | |||
| Trbovlje | 29 | 11 | 13 | 0.9 | 106 | 97 | 66 |
| Mejna vrednost | 50 | 125 | 350 | 10 | 180 | 120 | 200 |
Vsi zgornji podatki so izmerjeni na samodejnih merilnih postajah
PM10 - delci (vrednosti so pomnožene s korekcijskim faktorjem).
SO2 - žveplov dioksid nastaja ob izgorevanju fosilnih goriv (npr. bencina, nafte, premoga), v nekaterih industrijskih procesih (npr. predelava rude) in ob pridobivanju toplotne ter električne energije. 80 % onesnaženja zraka z žveplovim dioksidom prispeva kurjenje premoga in lignita.
CO - ogljikov monoksid nastaja zaradi nepopolnega zgorevanja fosilnih goriv v energetskih obratih, avtomobilih, gospodinjstvih in različnih industrijskih procesih. Ocenjuje se, da avtomobili prispevajo kar okrog 80 %.
O3 - ozon je močno reaktiven plin. Glede na mesto nastanka v atmosferi ločimo stratosferski ozon, ki se tvori v višji plasti atmosfere (stratosfera obsega pas od 15 do 50 km nad zemeljskim površjem) in nas ščiti pred nevarnimi ultravijoličnimi žarki, ter troposferski ali prizemni ozon, ki nastaja v spodnji plasti atmosfere kot sekundarni onesnaževalec z reakcijo iz dušikovih oksidov in hlapnih organskih spojin.
NO2 - dušikov dioksid; glavni vir onesnaženja zunanjega zraka z njim je promet, zato so koncentracije v zraku na podeželju običajno nižje kot v mestih in ob večjih prometnicah.
Vir: ARSO
Čas za streznitev je malo, poudarjajo strokovnjaki
Vprašanje je, kaj se bo po vsem svetu zgodilo v prihodnje, ko se bo življenje začelo vračati v "normalne tokove". Ko se bodo sprostili cestni, letalski, železniški promet, ko bodo tovarne zagnale svoja kolesja ...
Kot pravi izvršni direktor EEA (Evropska agencija za okolje) Hans Bruyninckx, potrebujemo za reševanje dolgoročnih težav s kakovostjo zraka ambiciozne politike in v prihodnost usmerjene naložbe.
"Trenutno stanje lahko smatramo kot čas za streznitev. Ni bilo treba čakati na nevarno pandemijo, da bi bil zrak čistejši. Pomembno je, da že zdaj načrtujemo, kaj bo po krizi. Ne smemo si dovoliti, da se vrnemo k poslu, kot je bilo to v preteklosti," poudarja Margherita Tolotto iz EEA.
Strokovnjaki za klimatske spremembe prav tako izpostavljajo problematiko ogljikovih izpustov. Če se stopnja v zraku ne bo znižala, se bo temperatura ozračja do konca stoletja dvignila še za 1,5 stopinj Celzija, kar bi lahko pripeljalo do dramatičnih posledic – od množične podnebne migracije do izgube svetovnih koralnih grebenov. In prav v koronavirusu vidijo možnost, da se miselnost pri ljudeh spremeni.
16