Zakaj je Poljska iz dneva v dan bolj bogata

Poljska je 38,5-milijonska dežela, ki je morala v zadnjih 200 letih svoje zgodovine pretrpeti vrsto tragičnih dogodkov. Zdaj pa se je ta dežela znašla v položaju, ki ga ni vajena – postala je predmet zavisti. Poljska je namreč edina država EU, ki se je izognila udarcem svetovne finančne krize, ki je izbruhnila leta 2008, piše Bloomberg Businessweek.

Šok terapije temelj poljske gospodarske odpornosti Leta 2009, ko se je gospodarstvo EU skrčilo za 4,5 odstotka, je bila Poljska edina država v Uniji z gospodarsko rastjo, in sicer 1,6 odstotka. Če je gospodarstvo EU še vedno manjše, kot je bilo v začetku leta 2009, in se bo na predkrizno raven predvidoma vrnilo šele konec prihodnjega leta, je poljsko gospodarstvo v tem času zraslo za 16 odstotkov.

Kje je skrivnost poljske zgodbe o uspehu? Poljska odpornost proti posledicam zadnje krize korenini v obdobju po padcu komunizma, ko je država izvedla kratkotrajno sicer zelo boleče ukrepe (t. i. šok terapijo), ki pa so se dolgoročno izkazali za zelo uspešne. Šok terapije so med drugim povzročile milijonsko brezposelnost in dvig cen, toda bile so tudi začetek okrevanja in novega vzpona, ki ga je še spodbudil vstop v EU leta 2004.

Velik del Evrope v težavah, Poljska pa je otok gospodarskega uspeha Od leta 1989 do 2007 je poljsko gospodarstvo zraslo za 177 odstotkov. Kot pravi poljski poslovnež Adam Ringer, je bila Poljska pred 20 leti siva, umazana in polna živčnih ljudi, ki se jim je vedno nekam mudilo. Zdaj pa so ljudje veliko bolj bogati kot prej in to se občuti. Kontrast med nekdanjo in sodobno Poljsko je ogromen.

Medtem ko se velik del Evrope še vedno bori, da bi okreval po udarcu svetovne finančne krize iz leta 2008, je Poljska otok gospodarskega uspeha, dežela, kjer rastejo podjetja in posamezniki. Poljska ima velik notranji trg in politični razred, ki je prijazen do gospodarstva. Zgodba o poljskem čudežu je splet pomembnosti premišljene politike in tudi sreče.

Nizek javni dolg in nizka zadolženost podjetij in posameznikov Poljska je krizo pričakala z nizkim javnim dolgom, pod 50 odstotki bruto domačega produkta (BDP) – malo v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Javni dolg je nizek, ker je Poljska leta 1997 ustavno omejila dolg na 60 odstotkov BDP. Ne samo država, nizko zadolžena so tudi podjetja in posamezniki, kar je posledica odpora Poljakov do prevelikega zadolževanja.

Katere države so doživele največji padec, sprašuje Leszek Balcerowicz, snovalec najpomembnejših poljskih ekonomskih reform, in takoj ponudi odgovor: "Tista, ki so prej doživela največji bum. Poljska ni doživela recesije zato, ker ni dovolila gospodarskega buma."

Posrečena kombinacija spodbujanja javne porabe in nižanja davkov Po mnenju ekonomista Gavina Rae je Poljska pravi čas izvedla keynesianske ukrepe. Ko so druge države zategovale pas, je Poljska v času krize stopila na plin in začela zapravljati. Leta 2012 je Poljska skupaj z Ukrajino gostila evropsko prvenstvo v nogometu. Gradili so štadione, železnice, mestne trge …

Vendar ne samo večja poraba, koristilo je tudi nižanje davkov. Najvišja stopnja je bila tako na primer s 40 odstotkov znižana na 32. Za Poljsko je tudi ugodno, ker je v obdobju 2007–2013 ena največjih prejemnic iz evropske blagajne – dobila je 101,5 milijarde evrov.

Lastna valuta krepi izvoz in podraži uvoz Poljska se je krizi izognila tudi zato, ker je ostala zunaj evroobmočja. Od septembra 2008 do februarja 2009 je zlot izgubil tretjino svoje vrednosti v primerjavi z evrom, potem se je stabiliziral na 70 odstotkov svoje najvišje vrednosti. Z leta 2008 na 2009 je izvoz padel za 15,5 odstotka, vendar je, merjeno v zlotih, zrasel za 4,4 odstotka. Ne samo za povečanje izvoza, padec vrednosti zlota je tudi podražil uvožene izdelke in storitve, zaradi česar je poljsko gospodarstvo postalo bolj konkurenčno tudi na notranjem trgu.

Obstajajo seveda tudi težave, saj se Poljska ni mogla docela izogniti slabim stranem poslovnih ciklov. Leta 2012 je rahlo poskočila nezaposlenost, kar se je odrazilo v padcu porabe. V recesijo je zdrsnilo tudi gradbeništvo, ki ni imelo več toliko naročil za nove infrastrukturne projekte. Tudi evropsko prvenstvo v nogometu z dolgoročnega zornega kota verjetno ni bilo najbolj premišljeno. Zgrajeni ogromni štadioni so zdaj večinoma prazni in nedobičkonosni. Visoka je tudi nezaposlenost, ki se zadržuje pri 10,3 odstotka, še večja je med mladimi, 26-odstotna.

Kljub temu lahko Poljska ostaja optimistična. Prihodnje leto bo rast visoka 2,5 odstotka, rast poganja tudi okrevanje v območju EU, zlasti v Nemčiji, kamor je namenjenega 25 odstotkov poljskega izvoza. Kot bi dejal poslovnež Grzegorz Inglot: "Poljska raste vsak dan. Nove naložbe, nove ceste, nove stavbe. Vsega je več."