Začetek konca skrivanja multinacionalk v evropskih davčnih oazah?

Evropska komisija je proti Irski, Luksemburgu in Nizozemski uvedla neuradno preiskavo zaradi njihovih davčnih dogovorov z multinacionalkami, je poročal Financial Times. Bruselj želi, da pojasnijo svoje sisteme davčnih odločitev in razkrijejo podrobnosti o zagotovilih, ki so jih dale specifičnim podjetjem, kot so Starbucks, Apple, Google in Amazon.

"Lahko potrdim, da smo zbrali podatke o tem vprašanju," je skopo povedal tiskovni predstavnik evropskega komisarja za konkurenco Joaquina Almunia. Komisija namerava pojasniti, ali so multinacionalke v teh državah deležne nezakonite državne pomoči, dodeljene v obliki davčnih ugodnosti. EU je junija in julija poslala poizvedbo v državah članicah. Uradne preiskave še ni.

Poteza Komisije bi lahko odprla novo poglavje v svetovnem boju proti davčni utaji z uveljavljanjem evropskih pravil, ki prepovedujejo pomoč države v obliki davčnih olajšav zasebnim skupinam, če to pomeni veliko prednost pred tekmeci. Prošnja za pojasnilo je prvi korak neuradne preiskave in ne pomeni, da je komisija odkrila kakšne nepravilnosti. Vendar je že ta neuradni korak precej razburil predstavnike omenjenih držav.

Apple se je izognil plačilu več milijard davkov Komisar Almunia nadzoruje, da državna podpora za podjetja ne izkrivljajo svobodne konkurence v EU. Za to ima široka pooblastila. Če se sproži preiskava in organi, pristojni za konkurenco, ugotovijo, da je bila dodeljena nedovoljena državna pomoč, lahko v najslabšem primeru EU dotično državo prisili, da od podjetij pobere davke za nazaj.

Nemška kanclerka Angela Merkel se je na vrhu G20 v Sankt Peterburgu pritožila, da "obstajajo dobra in uspešna podjetja, ki nikomur ne plačajo davkov". Ta ugotovitev je zapisana tudi v sklepni izjavi voditeljev G20, katerih namen je mednarodnim konglomeratom otežiti, da bi izkoriščali davčne luknje. Ni mogoče, da Apple, Google in Amazon tako zmanjšajo svojo davčno osnovo, da skoraj ne plačajo davka, je novembra lani dejal predsednik Združenja nemških revij, založnik Hubert Burda, in EU pozval, naj uveljavi enaka pravila igre za vse.

Haag, Dublin in Luxemburg so se morali otepati obtožb, da so davčne oaze za velike korporacije, ki si z njihovo pomočjo zmanjšujejo davčno stopnjo po vsem svetu. Odbor ameriškega senata je nedavno izpostavil Irsko kot kanal za Applov dobiček, da bi se podjetje lahko izognilo visokim plačilom davka po svetu. Dublin naj bi Applu odobril korporacijski davek v višini dveh odstotkov ali manj, kar je precej nižje od običajnih 12,5 odstotka. Apple naj bi se tako izognil plačilu davkov v vrednosti več deset milijard.

Starbucks v Veliki Britaniji le z izgubo? Google deluje po vsem svetu, plača pa le 1,9 odstotka davka. Tudi Amazon ima koristi od davčnih oaz; družba pošilja izdelke iz svojih logističnih centrov v Nemčiji, Franciji, Italiji, Španiji in Veliki Britaniji, vendar je prodajna pogodba sklenjena v Luksemburgu. Amazon ustvarja svoj dobiček skoraj izključno v Luksemburgu, kjer je obdavčen po zelo nizki stopnji. Starbucks je v 14 od 15 letih svojega obstoja v Veliki Britaniji zabeležil le izgubo in nobenega obdavčljivega dobička, čeprav je njegov tržni delež okoli 30-odstotni.

Podjetja svoj dobiček prek hčerinskih družb pretakajo iz države v državo, da ga na koncu ne ostane skoraj nič. Tako npr. podjetja večino dobička, ki ga je naredila hčerinska družba npr. v Nemčiji, prek plačila licenc prenesejo na Irsko ali Nizozemsko, kjer veljajo nižje korporativne davčne stopnje.

Davčna zakonodaja velja za trdnjavo suverenosti članic EU-ja, zato strokovnjaki komisiji svetujejo, naj najprej preveri, ali so davčne ugodnosti zakonite ali obljube, ki so jih dale države multinacionalkam, presegajo splošno davčno zakonodajo in gre za neupravičene subvencije.