Za vodjo nemške SPD plačevanje davkov ni seksi

Potem ko je SPD napovedala možnost nižjih davkov po volitvah, je tudi nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, ki prihaja iz vrst krščanskih demokratov Angele Merkel, v soboto napovedal nižanje davkov, če bo črno-modra koalicija po volitvah ostala na oblasti. Koalicija Angele Merkel za nižje davke Konservativna CDU/CSU in liberalna FDP sta že v preteklosti predlagali nižje davke, vendar so te zamisli blokirale nemške dežele (v večini so na oblasti opozicijski socialdemokrati ali Zeleni), češ da bi nižji davki povzročili nekaj milijard evrov manjše davčne prilive v že tako izsušene deželne blagajne.

Stališče dežel je z ene strani razumljivo, saj zlato fiskalno pravilo, ki ga je sprejela Nemčija, zapoveduje, da morajo nemške dežele do leta 2019 uravnotežiti svoje proračune in tako izkazati zmožnost svojega nadaljnjega obstoja, v nasprotnem primeru tvegajo svojo samostojnost.

Schäuble proti hladni progresiji Podatki o tem, da je imela Nemčija v primerjavi z lanskim julijem za 1,9 odstotka več davčnih prihodkov oziroma za 44 milijard evrov več, pri čemer imajo deželne blagajne zdaj 1,6-odstotni presežek, zdaj deželam jemlje argument proti nižjim davkom, ki jih predlaga črno-modra koalicija.

Schäuble bi uvedel tudi zakon, ki bi preprečil t. i. hladno progresijo. To se zgodi takrat, ko imajo delojemalci kljub višjim plačam in pri višjih cenah manj prihodkov, in sicer zaradi višjih davkov. Pri hladni progresiji potegne daljši konec le država. Nemški finančni minister svari tudi pred tem, da bi polne blagajne spodbudile zahteve po večjih davkih. Rešilna bilka za SPD – nižji davki? Schäublove napovedi so skoraj zagotovo odgovor na zadnje predvolilne obljube vodje SPD Sigmarja Gabriela, ki jih je izrekel v intervjuju za Der Spiegel, da bi lahko v Nemčiji celo nižali davke, če bo boj proti davčnim utajevalcem uspešen. Prvi mož nemške socialdemokracije, ki je aprila na svojem kongresu napovedala dvig najvišje davčne stopnje z 42 na 49 odstotkov in uvedbo davka na premoženje, je celo dejal, da se mu plačevanje davkov ne zdi seksi.

S spremembo davčnih načrtov pa se ne strinjajo vsi v SPD, zlasti je proti levo krilo v stranki. Koordinator levega krila SPD v strankinem vodstvu Ralf Stegner je tako za Spiegel Online zatrdil, da stranka ostaja pri svojem aprilskem programu in da odmiki od programa niso na dnevnem redu. Pojavljajo se tudi kompromisni predlogi, da bi najvišjo davčno stopnjo namesto na 49 dvignili na 45 odstotkov. Številni pa se sprašujejo, kakšna socialdemokracija je to, ki predlaga nižje davke.

Zeleni vztrajajo pri davčnem obremenjevanju lastnih volivcev Proti odpovedi načrtom o višjih davkih in proti morebitnim nižjim davkom so tudi nemški Zeleni in Leva stranka. Kot piše Frankfurter Allgemeine Zeitung, pri čemer se sklicujejo na študijo bonnskega Raziskovalnega inštituta za prihodnost dela, Zeleni vztrajajo pri višjih davkih, čeprav bodo ti obremenili svojo volilno bazo, ki prihaja iz vrst srednjega razreda. Po ugotovitvah bonnskega inštituta bo moral povprečni volivec nemških Zelenih v povprečju na leto dati za 500 evrov več za davke in socialne izdatke. Študiji ugovarja vodja poslancev Zelenih v bundestagu Jürgen Trittin, saj meni, da njihovi davčni načrti ne bodo obremenili volivcev Zelenih, ampak bodo večino celo razbremenili, tako kot 90 odstotkov prebivalstva. Poleg tega po Trittinovih besedah njihovi volivci vedo, da bo denar od davkov šel za dobre šole, vrtce, gradnjo cest za pešce in kolesarje in njihovo prihodnost.

Proti nižanju davkov so tudi v Levi stranki, ki se hvali, da je stranka razdeljevanja bogastva. Vodja stranke Katja Kipping je že lani junija po francoskem zgledu napovedala stoodstotni davek za vse, ki zaslužijo več kot 500 tisoč evrov letno. Po njenih besedah 40 tisoč evrov mesečno zadostuje za življenje.