Vrhovno sodišče ZDA odloča o usodi zdravstvene reforme

Pred zgradbo sodišča so medtem potekale demonstracije za in proti reformi.

Kazen za tiste, ki se ne bodo zavarovali Sodišče je prvi dan razprave, ki bo trajala do srede, zanimalo, kaj odvetniki menijo o argumentu, da zakon iz 19. stoletja onemogoča odločanje o najbolj spornem določilu reforme, to je kazni za tiste, ki se ne bodo zavarovali. Gre za zakon, ki sodiščem onemogoča odločanje o davkih, dokler davki ne veljajo oziroma niso plačani.

Zdravstveno reformo je doletel plaz tožb in prizivna sodišča so se odločala različno, čeprav je večina reformo podprla. Sodišče v Richmondu pa se je sklicevalo na zakon iz 19. stoletja in odločilo, da še ni pristojno. Vrhovni sodniki so s svojimi vprašanji in komentarji nakazali, da se omenjeni zakon ne nanaša na vsebino, ki je pred njimi.

Reforma zavarovalnicam prepoveduje oderuške premije Predvsem liberalni člani sodišča so tudi glavnega odvetnika države Donalda Verrillija opozarjali, naj ne uporablja izraza davek, ker gre za kazen. Zanimiv argument glede na to, da bodo morali vsi Američani, ki se do leta 2014 ne bodo zdravstveno zavarovali, plačati kazen v obliki višjih davkov.

To določilo o plačilu kazni ali davka je najbolj sporno za nasprotnike reforme in najbolj ključno za njene zagovornike, ki pravijo, da bo brez njega propadla celotna reforma. Reforma je na primer zavarovalnicam prepovedala diskriminacijo bolnih z zavračanjem zavarovanja ali oderuškimi premijami. To bo prineslo večjo porabo, kar pa naj bi se nadomestilo z dodatnimi premijami od okrog 30 milijonov Američanov, ki se bodo zavarovali.

Zakonu nasprotujejo republikanski pravosodni ministri 26 zveznih držav Sodišče bo poslušalo argumente o tem določilu danes, do konca razprave pa še argumente o tem, ali bo brez tega določila reforma res propadla in o ustavnosti širitve programa za zavarovanje revnih medicaid na okrog 15 milijonov dodatnih Američanov, ki imajo za nekaj dolarjev previsoke dohodke in niso upravičeni do tovrstne pomoči.

Zakon želijo spodnesti republikanski pravosodni ministri 26 zveznih držav, nekaj posameznikov in poslovno združenje. Zagovarja pa ga zvezna država preko Verrillija. Pred poslopjem vrhovnega sodišča je bilo razgibano s protesti proti in za zakon. Prišel je tudi eden od predsedniških kandidatov republikancev Rick Santorum.

50 odstotkov Američanov zakona ne podpira Vsi štirje republikanski predsedniški kandidati napovedujejo, da bodo v primeru zmage zakon nemudoma ukinili. Pri tem so na strani ljudstva, saj po zadnji anketi CNN 50 odstotkov Američanov zakona ne podpira, 43 odstotkov ga podpira, ostali pa ne vedo, za kaj gre. Kar 43 odstotkov Američanov želi, da sodišče odpravi le nekaj določil zakona, na čelu z obveznim zavarovanjem, le 23 odstotkov ga želi ohraniti v celoti. Ostali bi ga odpravili v celoti.

Polovica Američanov je prepričana, da se bodo sodniki odločali glede na svoje politično prepričanje. Od devetih članov sodišča jih je pet konservativnih, štirje pa liberalni. Zagovorniki zakona o reformi upajo, da bo konservativni sodnik Anthony Kennedy, ki včasih prestopi ideološki breg, to storil tudi tokrat.

Visoka doplačila pri zdravstvenih posegih, a brez čakalnih vrst Ameriški analitiki ugibajo, da bo odločitev sodišča, ki bo znana konec junija, morda vplivala na potek predsedniških volitev 6. novembra. Vendar pa zdravstvena reforma za Američane letos ni tako ključnega pomena, kot je gospodarstvo.

Velika večina Američanov ima zavarovanje, s katerim so zadovoljni. Čeprav mora večina za zdravstvene posege precej doplačati, pa ni čakalnih vrst. Med nasprotniki reforme so tudi tisti, ki so se zanjo zavzemali zaradi obljube o znižanju stroškov. Ker se v imenu kompromisa to ni zgodilo, je Obamo doletel politični davek.