Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
3. 12. 2007,
9.44

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Ponedeljek, 3. 12. 2007, 9.44

8 let, 7 mesecev

Volivci zavrnili Chaveza

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Venezuelski volivci so s tesno večino na referendumu zavrnili pobudo venezuelskega predsednika Huga Chaveza, da bi v državi uvedli socializem.

Chavezu tako niso omogočili neomejenega števila ponovnih izvolitev. Državna volilna komisija je sporočila, da je načrtovane spremembe ustave podprlo 49 odstotkov glasov, proti pa jih je bilo 51 odstotka. Po oceni poznavalcev je to prvi poraz Chaveza, odkar je devet let predsednik države. "Nisem žalosten, ne, nisem žalosten," je danes na novinarski konferenci dejal Chavez, ki je poudaril, da je izgubil z "minimalno" razliko in da ga opogumlja podpora, ki jo je dobil. Venezuelce je ob tem pozval, naj zaupajo državnim institucijam.

Prvi poraz za Chaveza

Opozicija in njeni privrženci so zmago proslavili z ognjemetom in napolnili ulice Caracasa, Chavezovi privrženci v rdečih oblačilih pa so bili videti precej razočarani.

To je prvi Chavezov poraz na volitvah ali referendumih od leta 1999, ko je prišel na oblast. Karizmatični 53-letni levičarski voditelj je na vseh volitvah doslej zmagal z udobno večino.

Odločali so o 69 reformah

Chavez je želel z referendumom utrditi svojo oblast in Venezuelo preoblikovati v socialistično državo 21. stoletja. Po njegovem predlogu bi bilo število predsedniških mandatov neomejeno, pa tudi da bi delovnik s sedanjih osmih znižali na šest ur. Država bi poleg tega postala večinski delničar v naftnem sektorju, državnih podjetij pa ne bi bilo mogoče privatizirati.

Predsedniški mandat naj bi se s sedanjih pet podaljšal na sedem let, vlada pa bi dobila pravico, da v izrednih razmerah cenzurira medije. Poleg tega naj bi dobila nadzor nad centralno banko, predsednik pa vpliv na denarno politiko. Zagotovili naj bi tudi boljšo socialno zaščito ljudi, pri čemer naj bi socialne programe financirali s prihodki od nafte. Volivci so odločali o skupno 69 reformah.

Ne spreglejte