SiolNET. Novice Svet
3,03

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Nato iz Varšave sporoča Rusiji, da bo branil vse zaveznike

3,03

termometer

nato, Jens Stoltenberg
Foto: Reuters

V Varšavi se je končal dvodnevni vrh zveze Nato, ki je bil po mnenju mnogih prelomen, saj so voditelji 28 držav članic potrdili odločitev o krepitvi vojaške navzočnosti na vzhodnih mejah zavezništva. S tem odločno sporočajo Rusiji, da bo Nato branil vse zaveznike pred morebitno agresijo.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je ocenil, da je bil vrh v Varšavi uspešen, saj so članice zavezništva potrdile enotnost nasproti vse odločnejši Rusiji, ki jih je pred dvema letoma presenetila z intervencijo v Ukrajini.

Premier Miro Cerar je poudaril, da se zavezništvo s tem vrhom prilagaja novim svetovnim grožnjam in izzivom. Kot je poudaril, so države članice zavezništva izkazale veliko enotnost pri soočanju s temi izzivi, med katerimi je izpostavil kibernetske grožnje, terorizem in množične migracije.

Cerar: Pomembno je, da se Nato krepi

"Zelo pomembno je, da se Nato ponovno krepi, tako organizacijsko in finančno kot s svojo vizijo, kako zagotavljati varnost svojim članicam in njihovim državljanom in s tem je kot najmočnejša obrambna zveza na svetu zelo pomemben dejavnik miru in stabilnosti v svetu," je dejal Cerar.

Ameriški predsednik Barack Obama je zaveznikom v Evropi sporočil, da lahko ne glede na okoliščine računajo na ZDA. "V dobrih in slabih časih lahko Evropa računa za ZDA. Vedno," je dejal. Zavezništvo se v zadnjih 70 letih po njegovih besedah najverjetneje še nikoli ni soočalo s toliko izzivi istočasno, tako varnostnimi, humanitarnimi kot političnimi.

Ob tem je navedel grožnjo, ki jo predstavlja skrajna skupina Islamska država, rusko posredovanje v Ukrajini, najhujšo begunsko krizo v Evropi po koncu druge svetovne vojne in na koncu še britanski referendum o odhodu iz Evropske unije. Vse to je po njegovi oceni vzpodbudilo naraščanje bojazni o prihodnosti stare celine.

natom Barack Obama Foto: Reuters

Voditelji Nata so prvi dan srečanja potrdili odločitev o napotitvi štirih večnacionalnih bataljonov z okoli 4000 vojaki v Estonijo, Latvijo, Litvo in Poljsko. Glede slovenskega prispevka je obrambna ministrica Andreja Katičeva povedala, da potekajo pogovori z Italijo o napotitvi voda Slovenske vojske v bataljon v Latviji, ki mu bo poveljevala Kanada.

Cerar je glede odnosov Nata z Rusijo ponovil, da Slovenija vseskozi zagovarja dvojni pristop: na eni strani je treba zagotavljati varnost, obrambno pripravljenost in možnost odvračanja, na drugi strani pa je treba z Rusijo voditi dialog.

"Afganistan ni sam in naše zaveze so dolgoročne"

Voditelji Nata so se drugi dan zasedanja dogovorili za nadaljevanje usposabljanja afganistanskih varnostnih sil do konca leta 2017 in financiranja teh sil do konca leta 2020.

"Afganistan se še vedno sooča z resno nestabilnostjo in nasiljem. Zato je naše sporočilo jasno: Afganistan ni sam in naše zaveze so dolgoročne," je dejal Stoltenberg po zasedanju voditeljev zavezništva, na katerem sta se jim pridružila afganistanski predsednik Ašraf Gani in izvršni vodja Abdulah Abdulah.

Stoltenberg je napovedal, da bo število pripadnikov Natovih enot, ki sodelujejo v misiji za usposabljanje afganistanskih varnostnih sil Odločna podpora, tudi v prihodnjem letu ostalo pri približno 12.000. Prav tako bo zavezništvo nadaljevalo financiranje afganistanskih varnostih do konca leta 2020 z okoli petimi milijardami dolarjev na leto.Levji delež - 3,5 milijarde dolarjev - prispevajo ZDA, preostale zaveznice pa so za prihodnje leto zbrale skoraj milijardo, je povedal Stoltenberg.

 

nato Foto: Reuters

Nato je misijo Odločna podpora vzpostavil lani po koncu 13 let trajajočih bojnih operacij v Afganistanu. V misiji trenutno sodeluje okoli 13.000 vojakov iz 39 držav, med njimi jih je sedem iz Slovenije.

Voditelji so se dogovorili tudi, da bo Nato znova usposabljal iraške varnostne sile v Iraku, medtem ko jih je doslej samo v Jordaniji. V prihodnje bo uril lokalne enote na južnem obrobju zavezništva, ker je to učinkovitejše kot pošiljanje lastnih sil. "Bolje preprečevanje kot posredovanje," je poudaril Norvežan.

Načelni dogovor za uporabo izvidniških letal proti Islamski državi

"Zagotovili bomo večjo podporo našim partnerjem, tako da bodo lahko zavarovali svoje države in odvrnili nasilni ekstremizem," je pojasnil.

Voditelji so se "načelno" dogovorili tudi za uporabo izvidniških letal awacs v podporo koalicijskim silam proti skrajni skupini Islamska država. Letala bodo delovala v turškem in mednarodnem zračnem prostoru, od koder bodo nadzorovala zračni prostor nad Irakom in Sirijo, je povedal Stoltenberg.

Nato bo prav tako preoblikoval pomorsko operacijo Active Endavour v Sredozemskem morju v bolj fleksibilno misijo Sea Guardian, pri čemer bo sodeloval z operacijo EU proti tihotapcem ljudi Sophia.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin