V veljavo stopa Protokol 14 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah

V prvi vrsti naj bi poenostavil delo in povečal učinkovitost sodišča, ki se sooča z velikimi zaostanki. Mandat sodnikov se je podaljšal na devet let.

Sporazum več let blokirala Rusija Slovenija je protokol podpisala 13. maja 2004, v veljavo pa več let ni stopil zaradi blokade Rusija. Rusija ga je kot zadnja od 47 članic Sveta Evrope ratificirala šele letos.

Ruska duma je protokol z veliko večino ratificirala 15. januarja letos. Leta 2006 je ratifikacija protokola v dumi padla, ker naj bi bila določila iz protokola v nasprotju z interesi Rusije, pa tudi z zasnovami reforme ruskega pravosodnega sistema. Ker je Svet Evrope nato privolil v dopolnila, so ruski poslanci nasprotovanje umaknili.

Na Evropskem sodišču za človekove pravice navzoč tudi ruski sodnik Ključno za Rusijo je predvsem določilo, da bo poslej lahko pri vseh primerih na Evropskem sodišču za človekove pravice, ki se nanašajo na Rusijo, navzoč tudi ruski sodnik. SE je na to pristal decembra lani. Pred sodiščem v Strasbourgu je sicer največ tožb prav iz Rusije, večinoma v povezavi s Čečenijo in zlorabami v ruskih zaporih.

Podpis konvencije je s tem protokolom omogočen tudi Evropski uniji. Pravno podlago za pristop EU k tej konvenciji zagotavlja Lizbonska pogodba. Za evropske državljane pristop EU k tej konvenciji po navedbah Evropske komisije pomeni nove možnosti sodnega varstva. Potem ko bodo izčrpali vsa domača pravna sredstva, bodo namreč lahko pri Evropskem sodišču za človekove pravice vložili pritožbo zaradi kršitve temeljnih pravic s strani EU.