SiolNET. Novice Svet
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

V Savdski Arabiji rojen kanadski Slovenec, ki dela najraje v Sloveniji

1

termometer

Rodil se je v Savdski Arabiji, odraščal v Kanadi, najstniška leta je preživel v Sloveniji, študentska leta v Kanadi, a ko je šlo za delo, je bilo zanj najbolj zanimivo pri nas.

Življenjska zgodba Marka Jakopanca je mednarodno zelo pestra. Kot kanadski državljan se je slovenskim staršem rodil v Savdski Arabiji, tam je preživel prvo leto življenja, nato pa je odraščal v kanadskem Montrealu. Družina se je v Savdsko Arabijo vrnila, ko je imel Marko 12 let, tako je osnovno šolanje dokončal na tamkajšnji britanski šoli.

Po končani osnovni šoli sta z mamo prišla v Slovenijo, kjer je Marko hodil v srednjo šolo, študij pa je nadaljeval v Kanadi. A ko je iskal delo, se mu je najbolj zanimivo zdelo v Sloveniji.

"Slovenija je v primerjavi s Kanado precej manjša, samo Montreal ima dva milijona prebivalcev, zato je konkurence tam ogromno. Tu sem se s tem poslom začel ukvarjati že v srednji šoli, poznal sem ljudi in oni mene, zato je bilo precej lažje priti do dela. Moj načrt je bil, da se vrnem v Slovenijo, si naberem izkušnje in grem nato nazaj v Kanado. A se drugi del še ni zgodil," pravi Marko.

Slovenski šolski sistem najbolj zahteven Do svoje izobrazbe je tako prišel skozi tri različne sisteme – kanadskega v francoskem jeziku v Montrealu, britanskega v angleščini v Savdski Arabiji in slovenskega s slovenščino v Mariboru.

Med vsemi sistemi mu je še najbolj ugajal in se mu je zdel najlažji britanski, ki je zelo prilagojen učencem, saj se vsi glavni predmeti od matematike, znanosti do jezikov poučujejo na različnih zahtevnostnih ravneh (kot je danes to urejeno v slovenski devetletki).

Poleg tega je sistem precej manj zahteven, kot je na primer slovenski, saj je usvajanje snovi bistveno bolj počasno. Če si pri pouku pozoren in delaš domače naloge, dodatno učenje skoraj ni potrebno. "V Sloveniji sem medtem precej težje sledil snovi, veliko je bilo treba delati tudi doma. Sicer ne vem, ali je razlog, da je bila to srednja šola, morda tudi to, da sem prvič delal v slovenščini, a vsekakor mi je bilo v slovenski šoli najtežje."

Za zadnjo stopnjo šolanja se je sam odločil, da jo bo opravil v Kanadi, kjer imajo zelo dober študij elektroakustične kompozicije. Kot kanadskemu državljanu in domačinu iz province Quebeck sta mu šolanje plačali tako država kot provinca, a vseeno je za študij po letniku moral odšteti skoraj toliko, kot če bi bil v Sloveniji izredni študent. A šolnina je tudi eden poglavitnih razlogov, da v Kanadi ni fiktivnih vpisov in "faliranih" študentov. Tam so številni študenti za svojo izobrazbo pripravljeni najeti visoka posojila, pravi Marko.

Odprti Kanadčani, "na izi" Slovenci in gostoljubni Arabci Poleg treh učnih sistemov so ga zaznamovale tudi različne kulture, za katere pravi, da ima vsaka zase svoje prednosti in tudi slabosti oziroma lastnosti, ki mu ne ugajajo posebno. Tako je Kanada oziroma Montreal v njegovih očeh dežela odprtih oseb, ki rade sprejemajo nove ljudi in ideje, ljudi, ki znajo uživati. Montreal je sicer eno od najbolj evropskih severnoameriških mest, kjer pa je tempo življenja vseeno precej ameriški.

"Čez dan nikoli ni časa za kavo, vsem se mudi, vsi delajo, tako da utegnejo iti le na kavo 'za s seboj'. Sprostijo se šele po koncu delovnika, ko se dobijo na večerji, kjer pa res uživajo," razlaga Marko, ki mu je v Sloveniji – ravno nasprotno – všeč to, da je vse skupaj bolj "na izi". "Tu vsi vedno pravijo: 'Saj bo šlo.' In vedno se nekako izide."

In Savdska Arabija? Arabci so po njegovih izkušnjah zelo prijazni in gostoljubni ljudje, ki pa so zelo užaljeni in razžaloščeni, če njihovo gostoljubje zavrneš. "Če ti frizer ponudi svoj čaj in ga odkloniš, bo zelo užaljen in si bo mislil, da njegov čaj ni dovolj dober zate. Tam je cel kup takšnih malenkosti, ki se jih preprosto moraš naučiti."

Tri različne kulture, a vedno slovenska vzgoja Čeprav je Marko v svojih 30 letih živel v treh, lahko bi celo rekli štirih različnih kulturah, je vedno odraščal v zelo slovenski družini. Ko je bil še mlajši, je nekoč staršem dejal, da bi pa on zdaj doma govoril angleško, a so mu to strogo prepovedali. Starši, ki prihajajo iz Maribora, so namreč ves čas, ne glede na to, kje so živeli, vztrajali pri tem, da se za domačimi vrati govori slovensko. Tako je mama Marku brala slovenske pravljice, gledal je slovenske filme, vse od Ne joči, Peter do Kekca in Sreče na vrvici.

Ko so živeli v Kanadi, so imeli tudi veliko slovenskih družinskih prijateljev, s katerimi so se družili v okviru tamkajšnje slovenske skupnosti. V Montrealu namreč živi nekaj sto Slovencev, ki jih povezujejo slovenska cerkev, slovenske prireditve, na katerih gostijo glasbenike iz Slovenije, ter sobotna slovenska šola za otroke, kjer je tudi Markova mama poučevala slovenščino.

Kako ga je obogatilo odraščanje v različnih kulturah Odraščanje v različnih mednarodnih kulturah je Marka naučilo, da zna ločevati med pomembnim in manj pomembnim. Kot pravi, namreč ravno ta odprtost manjka marsikateremu Slovencu.

"Meni je to zelo pomagalo, da imam precej širok pogled na stvari in da nisem omejen na kakšno mesto ali državo. Tega marsikomu manjka, torej razmišljanja nekoliko zunaj okvirjev. A moja generacija in mlajši že precej odhajajo v tujino in si širijo obzorja. To se mi zdi super, ker drugje po svetu ljudje že dolgo časa potujejo in si izberejo svoj prostor, ki jim v tistem trenutku najbolj ugaja."

Tudi Marko je imel oziroma ima vse možnosti še odprte, prav tako se zaveda, da bi v Kanadi na ravni dela, ki ga opravlja v Sloveniji, lahko zaslužil vsaj še enkrat več, a kljub temu ostaja tukaj. Ugotovil je namreč, da bo iz sebe naredil največ, če ostane tu, ker bodo, če se vrne v Kanado, tam njegove reference zelo malo vredne, da bo delal, kar dela zdaj, pa bo moral garati vsaj deset let.

"Pred dobrim letom sem resno razmišljal o vrnitvi, a se zanjo nisem odločil, ker sem ugotovil, da mi denar vendarle ne pomeni toliko, kot mi pomeni to, da lahko pokažem, da sem nekaj dosegel," razlaga Marko iz Maribora.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin