V Argentini policisti križemrok opazujejo umore, ropanje in požige trgovin

Argentina se je pripravljala na praznovanje 30-letnice neprekinjene demokracije. Toliko let je namreč minilo od prisege argentinskega predsednika Raula Alfonsina, ki je končala sedem let vojaške diktature. Toda praznovanje demokracije je zasenčilo plenjenje in nasilje, ki se je začelo s stavko policistov. Ti zahtevajo, tako kot številni drugi javni uslužbenci, povečanje plač zaradi 25-odstotnega dviga cen v letošnjem letu, poroča AP.

Lastniki z orožjem branijo svoje trgovine Policijska stavka je opogumila številne Argentince, da so začeli ropati in pleniti trgovine, supermarkete in lokale. Lastniki trgovin so prisiljeni sami braniti svojo lastnino. Do zdaj je med plenjenjem umrlo že sedem ljudi. Enega od policistov, ki ne stavka, so ustrelili roparji, truplo enega od lastnikov so našli na pogorišču njegove trgovine.

Žrtve so tudi med roparji. Nekega mladeniča je ubil udar strele, ko je sredi deževnega dne ropal trgovino z belo tehniko. Drugi ropar je umrl po padcu z motorja, s katerim je odvažal ukradeno televizijo, za tretjega je bil usoden pretep v oplenjeni trgovini. Na stotine ljudi je ranjenih, uničenih je na tisoče poslovnih prostorov. V nekaterih mestih javni prevoz ne deluje zaradi strahu pred ropanjem. Celo bolnišnice ne sprejemajo ljudi, ki ne potrebujejo nujne zdravniške pomoči, ker se bojijo plenjenja.

Ne ropajo zaradi lakote Kot opozarja guverner province Cordoba Jose de la Sota, se plenjenje ni zgodilo zaradi lakote. "Najprej so začele ropati kriminalne tolpe, pozneje pa so začeli pleniti tudi pripadniki srednjega razreda. To niso bili ljudje, ki bi ropali mleko, ampak sode piva in televizorje, ki so jih odvažali s tovornjaki."

Argentinska vlada je v nemirne kraje poslala zvezne varnostne sile, da bi spet vzpostavili mir. Predsednica država Cristina Fernandez molči glede zadnjih dogodkov, po kostanj v žerjavico pošilja vodjo svojega kabineta Jorgeja Capitanicha.

Argentinski politiki: Za razmere kriva manjša skupina policistov Ta je najprej za nerede obtožil svojega političnega nasprotnika de la Soto, po smrti policista, ki je pokazala, da pred nasiljem ni varen noben argentinski politik, pa je skupaj z de la Soto skušal umiriti strasti. Za izbruh nasilja je obtožil manjšino policistov, ki se je zarotila proti državi.

Kot je dejal Capitanich, Argentinci želijo mir in harmonijo. Zahteve policistov presegajo zmožnosti države. Policisti morajo po njegovem mnenju ščititi državljane, ne pa ustvarjati strahu med ljudmi in izsiljevati svojih izvoljenih voditeljev. Argentinske oblasti prav tako opozarjajo stavkajoče policiste, da se lahko znajdejo pred sodišči.

Guvernerji provinc policistom obljubljajo višje plače Da bi umirili razmere, so nekateri guvernerji provinc policistom obljubili povišanje plač. De la Sota je tako podvojil njihove plače na 12 tisoč pesov mesečno (okoli 1.400 evrov). Ob tem je pozval osrednjo vlado, da skupaj s 23 argentinski provincami vzpostavi poenoten sistem policijskih plač.

V nekaterih provincah je zdaj zatišje. Toda tudi številni guvernerji provinc, kjer so se razmere umirile, se še obotavljajo razglasiti končno zmago in konec nemirov. Gospodarske in socialne razmere v tej južnoameriški državi se namreč poslabšujejo.