Usoda Kosova je v rokah EU

Izjave diplomatov po zaprti seji VS kažejo, da se bo reševanje statusa preselilo v roke EU, ki bo skupaj z ZDA prihodnje leto po srbskih predsedniških volitvah Kosovo pripeljala v nadzorovano neodvisnost. Sredina razprava v VS ZN ni postregla s presenečenjem. Srbski premier Vojislav Koštunica je na seji vztrajal, da Kosovo ostane v okviru meja Srbije, pri čemer je kosovskim Albancem ponujal kar največjo možno stopnjo samouprave. Predsednik Kosova Fatmir Sejdiju pa je vztrajal, da gresta Srbija in Kosovo vsak svojo pot, s čimer bi končali 20 let agonije razpadanja nekdanje Jugoslavije.

Zahod za nadzorovano neodvisnost

ZDA in druge zahodne članice VS ZN menijo, da so diplomatske in pogajalske poti izčrpane in da se sedanje stanje ne more nadaljevati. Rusija vztraja na stališču, da bi se morala pogajanja med kosovskimi Albanci in Srbi nadaljevati, česar več ne sprejemajo zahodne države. Ameriški veleposlanik pri ZN Zalmay Khalilzad je dejal, da ohranjanje sedanjega statusa pomeni grožnjo za Kosovo in za Evropo. Zatrdil je, da so ZDA in evropske države odločne iti naprej z uresničevanjem načrta nekdanjega odposlanca ZN za Kosovo Marttija Ahtisaarija, ki predvideva nadzorovano neodvisnost.

Belgijski veleposlanik Johan Verbeke je podal skupno izjavo zahodnih članic VS ZN in dejal, da sta nastopa predstavnikov Srbije in kosovskih Albance potrdila, da njihova stališča glede temeljnega vprašanja suverenosti ostajajo nepomirljiva, status quo pa je nevzdržen. Verbeke je ponovil stališče, da je Kosovo poseben primer, ki ne pomeni nobenega presedana. Britanski veleposlanik John Sauers je prav tako dejal, da je seja pokazala velik razkorak med obema stranema in nevzdržnost sedanjega položaja.

EU o statusu Kosova po srbskih volitvah

Razprava v VS je potekala o poročilu trojke EU, Rusije in ZDA, ki je 10. decembra ugotovila, da štirje dodatni meseci pogajanj med Srbi in kosovskimi Albanci niso prinesli napredka. Ruski veleposlanik v ZN Vitalij Čurkin je sicer dejal, da je optimist in meni, da je napredek bil, zato bi se morala pogajanja nadaljevati. Za Zahod je zadeva rešena in če bo Rusija še naprej ovirala odločanje v VS, se bo vprašanje Kosova po besedah Sauersa preselilo v EU, ki bo začela z določanjem statusa po srbskih volitvah, ki bodo v začetku prihodnjega leta.

Tudi italijanski zunanji minister Massimo D'Alema, katerega država v decembru predseduje VS ZN, je potrdil, da VS v sredo ni sprejel določenih sklepov, razen poziva obema stranema, da se vzdržita dejanj, ki bi ogrozila varnost v regiji. D'Alemma je sicer obtožil tako Rusijo kot ZDA, da sta Srbe in Albance potisnila še bolj narazen. Srbski predsednik Boris Tadič naj bi mu povedal, da ne more dovoliti, da so Rusi bolj "srbski od Srbov", enako, pa naj bi po mnenju Italijana veljalo tudi za kosovske Albance in ZDA.

Srbija bo nadaljevala z diplomacijo

Kosovski Albanci so se sicer za samostojnost odločili že leta 1999, ko je zveza NATO s Kosova pregnala srbsko vojsko in so nadzor nad pokrajino prevzeli ZN. Razplet krize je sedaj povsem odvisen od tega, kaj bo storila Srbija. Srbski zunanji minister Vuk Jeremič je v sredo dejal, da Srbija ne bo uporabila vojaške sile, ampak bo z diplomatskimi, pravnimi in gospodarskimi sredstvi vplivala na odpravo morebitne enostranske razglasitve samostojnosti Kosova.

Tudi Koštunica ni grozil z vojaškim ukrepom, ampak je dejal, da bi enostranska razglasitev samostojnosti spodkopala ustanovno listino ZN, pomenila začetek obdobja, ko je moč pomembnejša od pravice. Vmes je celo povedal, da je Srbija ustanovna članica ZN. Albanski predsednik Sejdiju pa je dejal, da so po 20 letih izolacije in političnega brezzračnega prostora izčrpani in da sobivanje Srbije in Kosova v okviru iste države ni mogoče.