Erdogan Putina in Zelenskega povabil na pogovor v Turčijo #vŽivo

21.33 Blinken ruske napade na civiliste v Ukrajini označil za vojni zločin

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je danes novinarjem v State Departmentu povedal, da se strinja s predsednikom Joejem Bidnom, ki je v sredo ruskega predsednika Vladimirja Putina označil za vojnega zločinca. Ruske napade na civiliste je označil za vojni zločin. Potrdil je, da je bil v bojih ubit Američan, vendar podrobnosti ni razkril.

"Predsednik Biden je včeraj dejal, da se v Ukrajini dogajajo vojni zločini. Osebno se s tem strinjam. Namerni napadi na civiliste so vojni zločin. Po vsem uničenju zadnjih tednov je težko sklepati, da Rusi delajo kaj drugega," je dejal in omenil napad na gledališče v Mariupolju ter napad na civiliste, ki so čakali v vrsti na kruh v Černigivu.

Blinken je izrazil dvom, da je Rusija resna ali iskrena pri mirovnih pogajanjih z Ukrajino. "Ukrajincem izrekamo pohvalo, da se pogaja, čeprav jih bombardirajo vsako minuto. Obenem pa ne vidim nobenega vsebinskega prizadevanja Rusije za konec vojne preko diplomacije," je dejal Blinken.

Ameriški predsednik Biden naj bi v petek v pogovoru s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom Peking posvaril pred morebitno pomočjo Rusiji v orožju. Xija naj bi skušal prepričati, naj pomaga pri iskanju miru s pritiskom na Moskvo in ga opozoril, naj si ne drzne pošiljati orožja Rusom.

"Verjamemo, da je Kitajska še posebej odgovorna, da uporabi svoj vpliv na Putina in brani mednarodna pravila ter načela, za katera trdi, da jih podpira," je dejal Blinken in dodal, da vse kaže, da se Kitajska pomika v drugo smer.

Blinken je tudi potrdil, da je bil v bojih v Ukrajini ubit Američan, vendar pa podrobnosti ni razkril. New York Post poroča, da je bil ubit 68-letni Jimmy Hill, ki je skupaj z drugimi civilisti čakal v vrsti za kruh v mestu Černigiv. Smrt je potrdila sestra ubitega Cheryl Hill Gordon na Facebooku. Ubili naj bi ga ruski ostrostrelci.

20.56 Po obstreljevanju velike tržnice v Harkovu izbruhnilo več požarov 

Rusi so obstreljevali veliko tržnico Barabashov v Harkovu, kar je sprožilo vrsto požarov, pravijo uradniki iz Harkova, mesta na vzhodu Ukrajine. Posnetek prikazuje ogromne oblake črnega dima, ki se dvigajo z več delov tržnice.

Pri gašenju požara, ta se je razširil na okoliške hiše, je sodelovalo 70 ljudi. Ena oseba, ki je sodelovala pri gašenju požara, je umrla, je povedal župan.

Trg, ki velja za enega od največjih na svetu, obsega površino 300 tisoč kvadratnih metrov. 

One of the largest markets in the world with a total area of about 300K square meters is on fire after the Russian Army shelling.

📍 Kharkiv#StopRussianAggression #closeUAskyNOW pic.twitter.com/BnKCNVjuN4

— MFA of Ukraine 🇺🇦 (@MFA_Ukraine) March 17, 2022

20.16 V Ukrajino se je vrnilo 320 tisoč ljudi

Od začetka vojne se je v državo vrnilo več kot 320 tisoč Ukrajincev, je sporočila ukrajinska državna mejna služba. Večina je moških, so še navedli. 

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je sporočila, da je bilo v Ukrajini do danes napadenih 43 zdravstvenih ustanov. 

19.54 Svet Evrope začasno prekinil odnose z Belorusijo

Odbor ministrov Sveta Evrope je danes sprejel odločitev o začasni prekinitvi vseh odnosov z Belorusijo zaradi njene aktivne vpletenosti v rusko invazijo na Ukrajino. Belorusija tako ne sme več sodelovati na srečanjih in pri aktivnostih organizacije, so sporočili iz Sveta Evrope.

Odbor je med drugim še odločil, da prekinejo vse tehnično sodelovanje z Belorusijo.

Kljub temu pa nameravajo še naprej ohranjati in celo krepiti odnose z belorusko civilno družbo in opozicijo v izgnanstvu, so dodali.

17.54 Iz Mariupola zbežalo približno 30 tisoč civilistov

Oblasti v ukrajinskem mestu Mariupol so danes sporočile, da je iz obleganega mesta pobegnilo približno 30 tisoč ljudi, vendar menijo, da jih je v mestu še vedno več kot 350 tisoč. Mariupol je obkoljen z ruskimi silami in je bil med rusko invazijo deležen najhujšega bombardiranja, poročajo tuje tiskovne agencije.

Fotogalerija

1 / 6

Mestna uprava je na družbenem omrežju Telegram sporočila, da je "okoli 30 tisoč ljudi odšlo z lastnimi prevoznimi sredstvi". Dodali so, da je bilo v mestu uničenih "od 80 do 90 odstotkov stanovanjskih objektov".

16.38 Erdogan vabi Putina na pogovore z Zelenskim v Turčijo

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes v telefonskem pogovoru z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom ponovno ponudil možnost gostovanja pogovorov med Putinom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Srečanje bi po mnenju Erdogana lahko privedlo do trajnega premirja in dolgoročne rešitve, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Tudi turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je danes po pogovorih z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo v Lvovu na zahodu Ukrajine dejal, da bi se Zelenski in Putin še lahko sestala, če bodo pogoji za rešitev spora dosegljivi, poroča britanski BBC.

Tako Cavusoglu kot Kuleba sta dejala, da bosta svoja prizadevanja usmerila v pripravo srečanja med Putinom in Zelenskim. "Obstaja možnost, da se bosta voditelja sestala, a le, če bodo pogovori podlaga za dogovor o perečih vprašanjih," je poudaril Cavusoglu.

Ukrajinski zunanji minister pa je Turčijo zaprosil, naj bo skupaj s petimi stalnimi članicami Varnostnega sveta ZN in Nemčijo porok za vsak prihodnji dogovor z Rusijo. Temu pa po mnenju Cavusogluja Rusija ne nasprotuje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

16.27 V napadu na šolo ubitih 21 civilistov 

V obstreljevanju blizu Harkova v mestu Merefa je bilo ubitih 21 ljudi, najmanj 25 pa je bilo ranjenih. Napad se je zgodil ob 3.30. Uničena sta bila šola in kulturni dom. Deset ljudi je huje poškodovanih, poroča CNN.

In #Merefa, #Russian occupiers destroyed a school and a house of culture.

They shelled this town in the #Kharkiv region at 3:30. Houses nearby were also damaged. pic.twitter.com/DByfDFKllA

— NEXTA (@nexta_tv) March 17, 2022

#Merefa, 30 km from #Kharkiv. A russian air bomb tonight has destroyed a school. These are the remains of the missile. It appears to be a long-range cruise missile. Can anyone identify it? #ukraine #ucraina #warjournalism #russianaggression pic.twitter.com/DK84CoMfUJ

— cristiano tinazzi (@tincazzi) March 17, 2022

15.50 Rusi potopili panamsko trgovsko ladjo v Črnem morju 

Od začetka invazije na Ukrajino je Rusija napadla tri ladje pod panamsko zastavo v Črnem morju. Napadli so jih z raketami. 

Ena ladja je potonila, dve pa sta bili poškodovani, je nemškim novinarjem povedal Noriel Araúz iz panamske pomorske uprave. Na srečo ni bil nihče poškodovan, je dodal.

Sicer je bilo blokiranih deset ladij, ki plujejo pod panamsko zastavo s skupno približno 150 člani posadke. Večina ladij je prevažala žito.

Russian invaders fired missiles at 3 Panamanian-flagged ships in #BlackSea since start of war against #Ukraine#StandWithUkraine #CloseTheSkyUkraine #NoWar #UkraineUnderAttack #NATO @BBC @CNN @Reuters @AFP pic.twitter.com/capYih1uL0

— TV Channel “Ukraine” (@kanalukraine_en) March 17, 2022

15.36 ZN doslej v Ukrajini potrdili smrt 780 civilistov

Visoki komisariat Združenih narodov za človekove pravice je od začetka ruske invazije v Ukrajino 24. februarja potrdil smrt 780 civilistov. Med njimi je bilo 58 otrok in mladostnikov, so danes sporočili z urada. Prav tako je urad potrdil 1.252 ranjenih civilistov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet je znova poudarila, da so resnične številke zagotovo precej višje.

Sodelavci ZN namreč potrebujejo več dni, da preverijo podatke o mrtvih in ranjenih, Visoki komisariat pa objavlja le tiste podatke, ki jih je sam neodvisno preveril.

"Največ žrtev med civilnim prebivalstvom je bilo po uporabi eksplozivnega orožja dolgega dosega, vključno s težkim topništvom in raketometi ter raketnimi in zračnimi napadi," so sporočili z urada.

14.18 Ukrajinci trdijo: Nismo napadli Hrvaške

Ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov se je odzval na incident v povezavi z brezpilotnim letalnikom, ki je pretekli teden strmoglavil v Zagrebu. Pojasnil je, da Ukrajina skupaj s hrvaško stranjo preiskuje incident.

"Sem dnevno v stiku z obrambnim ministrom Hrvaške. Pogovarjamo se o tem, preiskujemo ta incident (...). Lahko vam zagotovim, da nismo poslali tega drona proti Hrvaški. Hrvaška je naš prijatelj," je dejal v odgovoru na vprašanje poslanca iz Hrvaške Tonina Picule.

Pojasnil je, da gre za sovjetski dron, ki ga imajo tudi v ukrajinski vojski. Dron je letel čez več držav članic Nata, preden je padel na Hrvaškem, je izpostavil.

"Dron je letel nad več državami, ga niste videli? Zakaj ga niste uničili? Ali lahko pokrijete svoj zračni prostor?" je svoje "retorično vprašanje" zastavil Reznikov, pri čemer je postavil pod vprašaj varnostni sistem Nata.

13.48 Reznikov pozval evropske poslance, naj Putina prepoznajo za vojnega zločinca

Ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov je poslance Evropskega parlamenta danes pozval, naj ruskega predsednika Vladimirja Putina prepoznajo za vojnega zločinca. Pozval je tudi k povečanju pomoči Ukrajini v orožju. V zvezi z incidentom z dronom na Hrvaškem pa je zatrdil, da Ukrajina ni bila tista, ki ga je poslala.

Reznikov je v pogovoru z evropskimi poslanci opozoril na grozodejstva Rusije v Ukrajini in zločine nad civilisti. "To ni samo vojna. To je državni teror. Redna vojska agresorja zavestno uničuje civilno prebivalstvo," je dejal članom parlamentarnega odbora za zunanje zadeve ter pododbora za varnost in obrambo, ki jih je nagovoril prek videopovezave.

Reznikov je poslance Evropskega parlamenta pozval, "naj prepoznajo, da je Putin vojni zločinec, kot so to storile ZDA". Tako je namreč Putina v sredo označil ameriški predsednik Joe Biden.

Ukrajinski minister je tudi opozoril na grozljiv napad na južno pristaniško mesto Mariupol in bombardiranje gledališča, kjer naj bi se skrivalo več kot tisoč žensk in otrok. V treh tednih ruske invazije na Ukrajino je bilo po njegovih besedah v državi uničenih več kot 400 šol, 110 bolnišnic in tisoč stanovanjskih poslopij po državi.

Pri tem je EU pozval k povečanju pomoči v orožju, med drugim protitankovskega in protiletalskega orožja ter drugih sredstev za boj proti agresorju. Pozval je tudi k dodatni "zelo hitri" finančni pomoči za Ukrajino.

Zavzel se je še za vzpostavitev območja prepovedi preletov nad Ukrajino, saj brez tega "izgubljamo vse več življenj" in tudi vse več denarja, ki bo potreben pozneje za obnovo Ukrajine.

13.55 Stoltenberg in Scholz Ukrajini zagotovila nadaljnjo podporo

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes na obisku v Berlinu poudaril, da še naprej podpirajo ukrajinske sile, ki ohranjajo pravico do samoobrambe, kar je zapisano tudi v temeljni listini Združenih narodov. Podobno je nadaljnjo podporo zagotovil tudi nemški kancler Olaf Scholz, a poudaril, da se Nato ne bo vmešal.

"Vojna predsednika (Vladimirja) Putina proti Ukrajini je zdrobila mir in šokirala svet," je povedal Stoltenberg na novinarski konferenci pred začetkom srečanja.

Čeprav ima Nato po prepričanju prvega moža Nata odgovornost preprečiti nadaljnjo zaostritev vojne, pa je posvaril članice, da bi bilo vmešavanje še bolj nevarno in bi prineslo le trpljenje, smrt in uničenje. Ob tem je spomnil, da mir in varnost nista samoumevna, poroča nemški portal Tagesschau.

Je pa Stoltenberg danes pohvalil Nemčijo za njeno vojaško in humanitarno podporo Ukrajini, poroča britanski BBC.

"Včeraj so obrambni ministri začeli razmišljati, kaj moramo narediti, da okrepimo svojo obrambo in odvračanje na daljši rok. To bo pomenilo povečano vlaganje v obrambo," je dodal.

Scholz je ob tem dejal, da bo Nemčija okrepila obrambna sredstva in s tem zagotovila, da bo Nato sposoben izpolnjevati svoje dolžnosti in mandat.

13.11 Ukrajino v zadnjem dnevu zapustilo še sto tisoč ljudi, skupno že 3,7 milijona

V zadnjih 24 urah je iz Ukrajine zbežalo še več kot sto tisoč ljudi, je danes v Ženevi sporočil Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR). Skupno je tako od začetka ruske invazije 24. februarja iz Ukrajine pobegnilo skoraj 3,7 milijona ljudi.

"Državo je zapustilo več kot tri milijone ljudi, večinoma žensk in otrok ter starejših, ki so za seboj pustili domove in pogosto tudi družinske člane, ne da bi vedeli, v kaj se podajajo," so sporočili iz UNHCR.

Dodali so, da je poleg tega v Ukrajini razseljenih dva milijona ljudi.

Po podatkih Organizacije ZN za migracije je Ukrajino zapustilo tudi 162 tisoč državljanov tretjih držav, ki so bivali tam.

Največ ljudi se je zateklo na Poljsko. Ukrajinsko-poljsko mejo jih je od začetka invazije prečkalo okoli 1,95 milijona, je danes sporočila poljska obmejna straža. Dodali so, da je v sredo mejo prečkalo 60 tisoč ljudi, kar je 11 odstotkov manj kot dan prej.

Uradnih podatkov o tem, koliko beguncev je ostalo na Poljskem in koliko jih je odšlo v druge države, ni.

Precej se jih je zateklo v Nemčijo. Ta je po današnjih podatkih notranjega ministrstva registrirala več kot 187 tisoč ukrajinskih beguncev, vendar je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejansko število večje, saj Nemčija registrira le osebe, ki jih policija odkrije na mejnih prehodih, postajah ali vlakih.

13.00 Ukrajinske begunce zaradi varnosti umikajo s slovaškega mejnega prehoda v bližini Užgoroda

Za ukrajinske begunce, ki prihajajo na Slovaško na mejnem prehodu Vyšne Nemecke - Užgorod, so v zadnjih treh dneh uredili begunski tabor v približno 30 kilometrov oddaljenem kraju Mihalovce. Na meji ugotavljajo, kakšno pomoč kdo potrebuje, nato pa jih z avtobusi prepeljejo stran od prehoda v bližini letališča, ki bi lahko postal nova točka napadov.

Če je bil še v ponedeljek zvečer na mejnem prehodu vzpostavljen nekakšen tabor, so že v torek zvečer tam ostale le še nekatere prostovoljske organizacije, v sredo dopoldne pa jih je večina svoje šotore in pomoč že preselila v novi tabor v Mihalovcih.

Razloga sta dva: prvi je, da imajo v Mihalovcih več prostora in boljšo logistiko, drugi pa je bližina letališča v ukrajinskem Užgorodu, za katerega se bojijo, da bi lahko v prihodnjih dneh postal tarča ruskih napadov. Napetost je bilo tako čutiti tudi med nekaterimi prostovoljci, ki so v zadnjih dneh pomagali seliti šotore in opremo v Mihalovce.

Tam so ob športni dvorani postavili ogrevane šotore, ponudili so jim toplo hrano in pijačo, beguncem so na voljo tudi oblačila, torbe, higienski pripomočki in podobno. Tako na meji kot v novem taboru so zagotovili ogrevane šotore, kjer so mamice lahko previle svoje otroke, beguncem so na voljo tudi prva pomoč, psihološka pomoč in duhovna oskrba. Če je treba, jim ponudijo tudi prenočišče.

A gre za tabor, ki je le prehodne narave. Begunci tam ostanejo le nekaj ur ali morda čez noč, nato pa odidejo dalje.

Kot so v taboru pojasnili za STA, imajo na meji triažni sistem, kjer ljudi razvrstijo v tri skupine. Prva skupina ljudi so tisti, ki so dogovorjeni z družinskimi člani ali prijatelji, da jih pridejo iskat in na meji počakajo nanje. Ponudijo jim informacije, prostor, kjer se lahko ogrejejo, morda tople napitke ali prvo pomoč.

Druga skupina so tisti, ki gredo naprej sami. Nekateri potrebujejo morda le prevoz do železniške ali avtobusne postaje, ne potrebujejo pa nobene druge pomoči. Avtobusi z meje tako vozijo tudi v druge slovaške kraje, na primer v Košice. Vse druge pripeljejo z avtobusi z meje v Mihalovce v novi tabor.

Tam jih znova povprašajo, kaj točno potrebujejo. Nekateri ne vedo, kam gredo, in potrebujejo bodisi začasno bodisi dolgoročno namestitev, drugi le prevoze drugam v Evropo. V taboru jim tako zagotovijo informacije in jih povežejo s tistimi, ki jim lahko ponudijo, kar potrebujejo.

Na omenjenem mejnem prehodu lahko na Slovaško v enem dnevu pride več tisoč ljudi, kak dan "zgolj" nekaj sto. Prihajajo namreč v valovih, odvisno tudi od tega, ali na ukrajinski strani pripelje vlak iz notranjosti do Užgoroda. Kot so povedali prostovoljci, nimajo nobenega pregleda nad tem, koliko jih bo prišlo, ker nimajo pravih informacij iz Ukrajine.

12.54 V ruskih napadih v Černigivu v enem dnevu ubitih 53 ljudi

V napadih na mesto Černigiv na severu Ukrajine je bilo v zadnjem dnevu ubitih 53 ljudi, so sporočile lokalne oblasti. Mesto, ki leži blizu meje z Rusijo in Belorusijo, je že od začetka vojne nenehno tarča ruskih napadov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Samo v zadnjih 24 urah je v mestne mrtvašnice prispelo 53 trupel naših državljanov, ki jih je umoril ruski agresor," je na družbenem omrežju Telegram zapisal visok predstavnik regionalnih oblasti Vjačeslav Čaus.

Ruske sile naj bi po poročanju britanskega BBC v sredo v Černigivu ubile 13 ljudi, ki so v vrsti čakali na kruh. Lokalni mediji so objavili tudi fotografije trupel, vendar pa navedb ni bilo mogoče neodvisno preveriti.

Lokalne oblasti ob tem trdijo, da so humanitarne razmere katastrofalne in da so se zaradi povzročene škode v mestu pojavile velike težave pri oskrbi z električno energijo, vodo in plinom.

Za danes so načrtovana nadaljnja pogajanja o morebitnem evakuacijskem koridorju, ki bi civilistom omogočil, da zapustijo Černigiv, v katerem po Čausovih besedah trenutno ni ruskih sil, navaja dpa.

"Nočem poslati otrok iz mesta v gotovo smrt. Koridor bo vzpostavljen le, če bomo dosegli dogovor," je dodal Čaus.

12.43 Velika Britanija bo na Poljskem namestila sistem protizračne obrambe

Velika Britanija bo na Poljskem namestila sistem protizračne obrambe Sky Sabre ter sto vojakov, je danes med obiskom v Varšavi sporočil britanski obrambni minister Ben Wallace. Napoved prihaja v času, ko zveza Nato zaradi ruskega napada na Ukrajino krepi vzhodno krilo zavezništva.

"Namestili bomo protizračni sistem Sky Sabre z raketami srednjega dosega in okoli sto vojaki, s čimer dokazujemo, da stojimo ob strani Poljski in ščitimo njen zračni prostor pred napadi iz Rusije," je po poročanju BBC na novinarski konferenci dejal Wallace.

Sky Sabre je po navedbah britanske vlade najsodobnejši sistem protizračne obrambe in naj bi bil sposoben zadeti predmet v velikosti teniške žogice, ki leti s hitrostjo zvoka.

Sistem po poročanju BBC vključuje tri komponente, in sicer nadzorni 3D-radar, bojno in obveščevalno enoto ter raketomet. Njegove rakete so težke 99 kilogramov in lahko dosežejo hitrost do 3.700 kilometrov na uro.

Nato je v sredo sporočil, da pripravlja znatno okrepitev vojaške prisotnosti v zavezniških državah na vzhodnem krilu.

Generalni sekretar Jens Stoltenberg je povedal, da so obrambni ministri Nata vojaškim poveljnikom naložili, naj pripravijo načrte za krepitev vzhodnega krila zavezništva. "Na kopnem bi morala naša nova drža vključevati bistveno več sil v vzhodnem delu zavezništva, v višji pripravljenosti, z več vnaprej nameščene opreme in zalog," je dejal.

11.49 V Ukrajini naj bi danes vzpostavili devet humanitarnih koridorjev

Po vsej Ukrajini naj bi danes vzpostavili devet humanitarnih koridorjev, ki bodo civilistom omogočili beg z območij, kjer potekajo ostri spopadi, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa napovedala podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk.

Koridorji naj bi bili vzpostavljeni od Harkova na vzhodu Ukrajine do mesta Vovčansk na meji z Rusijo ter od mest Borodjanka in Ševčenkov v bližini Kijeva do Žitomira in predmestja Brovari na obrobju ukrajinske prestolnice.

Poleg tega naj bi humanitarni koridor vzpostavili tudi iz obleganega pristaniškega mesta Mariupol, kjer so razmere še posebej slabe, iz Zaporožja pa naj bi tja poslali tudi cisterno z gorivom, je Vereščukova dodala v videosporočilu.

Po besedah tamkajšnjega župana Vadima Bojčenka sicer prebivalci Mariupola mesto zapuščajo s svojimi avtomobili. V zadnjih dveh dneh je mesto zapustilo približno 6.500 avtomobilov, vendar prekinitve ognja ni bilo, zato so morali civilisti oditi med obstreljevanjem, je dejal Bojčenko.

Tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da humanitarni koridor v državi v sredo ni deloval in da ruska vojska ni prekinila obstreljevanja. Zelenski je povedal, da so v 24 urah evakuirali več kot šest tisoč prebivalcev Mariupola, od tega dva tisoč otrok.

Ukrajinska stran je sicer pripravljena na evakuacijo, vendar ljudi ne bo izpostavila obstreljevanju na ulicah, je dodal Zelenski. Tiste, ki bi lahko dosegli mesto Berdjansk, ki je od Mariupola oddaljeno približno 70 kilometrov jugozahodno, naj bi odpeljali naprej v Zaporožje.

Hrano in zdravila naj bi ob tem prejelo še pet drugih mest, med njimi tudi Hostomel v bližini Kijeva. Dozdajšnji načrtovani poskusi evakuacije so večkrat propadli, tako ruska kot ukrajinska stran pa za neuspešne evakuacije še vedno obtožujeta druga drugo.

10.49 V bombardiranem gledališču v Mariupolu več kot tisoč ljudi

V gledališču v ukrajinskem mestu Mariupol, ki so ga v sredo bombardirale ruske sile, je bilo več kot tisoč ljudi, ki so si tam poiskali zatočišče, so sporočile mestne oblasti. Večina ljudi, ki se je zatekla v klet, naj bi napad po navedbah ukrajinskega poslanca preživela. Rusija odgovornost za napad zavrača.

Poslanec Dmitro Gurin, čigar starši so ujeti v Mariupolu, je po poročanju BBC dopoldne sporočil, da je zaklonišče v kleti zgradbe napad vzdržalo in da so ljudje, ki so bili v njem, preživeli.

"Ne vemo še, ali je kdo ranjen ali ubit, ampak kaže, da je večina ljudi preživela in je v redu," je sporočil.

"Napadalci so uničili gledališče Drama. Kraj, kjer si je zatočišče poiskalo več kot tisoč ljudi. Tega ne bomo nikoli oprostili," je pred tem v zapisu na Telegramu sporočil mestni svet v Mariupolu. Župan mesta Vadim Bojčenko je napad označil za grozljivo tragedijo in ga primerjal z genocidom.

"Edina beseda, s katero lahko opišemo današnji dogodek, je genocid, genocid našega naroda, naših ukrajinskih ljudi. A prepričan sem, da bo prišel dan, ko bo naše čudovito mesto Mariupol znova vstalo iz ruševin," je dejal v videosporočilu.

Mestni predstavniki so tudi objavili fotografije, ki prikazujejo belo pročelje trinadstropnega poslopja gledališča pred napadom in ruševine, iz katerih se dviga dim. Nekaj dni pred napadom je bil s satelitskih posnetkov, ki jih je delilo zasebno podjetje Maxar, na tleh na obeh straneh stavbe razviden napis "deti", kar v ruščini pomeni otroci, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Mariupol je za Moskvo ključna strateška tarča, saj bi lahko povezal njene sile na Krimu in regijo Donbas na vzhodu, s čimer bi Ukrajince odrezali od Azovskega morja.

Ruske sile mesto, ki je imelo nekdaj okrog pol milijona prebivalcev, že več dni intenzivno obstreljujejo. Oskrba z elektriko, hrano in vodo je prekinjena, humanitarne razmere pa izjemno slabe.

Ukrajinske oblasti so bombardiranje gledališča označile za vojni zločin, češ da je šlo za namerno bombardiranje. Rusija pa za napad krivi ukrajinski nacionalistični bataljon Azov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

10.34 Zelenski v nagovoru bundestagu: Vojna v Ukrajini je nov zid v Evropi

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes z videonagovorom članom nemškega bundestaga nadaljeval serijo nagovorov tujih parlamentov. Kot v ameriškem kongresu in britanski poslanski zbornici so ga tudi v bundestagu pozdravili s stoječimi ovacijami. V govoru je vojno v svoji državi označil kot nov zid v Evropi in kritiziral Nemčijo.

Kot je sporočil nemškim poslancem, Rusija s svojim napadom na Ukrajino gradi nov zid v Evropi 21. stoletja. Trenutno dogajanje je tako primerjal z obdobjem hladne vojne, ko je Evropo delila železna zavesa, nemško prestolnico pa berlinski zid.

"Borimo se za življenja in prepričani smo v to, kar smo mi občutili že prej, svet pa tega ni jasno videl. Ločeni smo z zidom, zidom v Evropi, ki deli svobodo od nesvobode, in ta zid postaja vse večji z vsako bombo in z vsako odločitvijo, ki ni sprejeta," je dejal Zelenski.

Oblasti v Berlinu je pozval, naj podprejo prošnjo Ukrajine za članstvo v Evropski uniji, in jih prosil za več pomoči. Ukrajinci želijo svobodno živeti in se ne podrediti drugi državi, zdaj pa so že tri tedne cilj ruskih napadov. "V Evropi smo znova priča poskusom uničenja celotnega naroda," je opozoril.

Rusijo je obtožil, da v Ukrajini uničuje vse, kar so Ukrajinci zgradili, od bolnišnic do šol in cerkva, ter da je ubila že na tisoče ljudi, med drugim najmanj 108 otrok.

Zahvalil se je Nemcem, ki pomagajo Ukrajincem, in nemškim novinarjem, ki iskreno poročajo o hudodelstvih Rusije, a obenem kritiziral nemško vlado in gospodarstvo.

Posebej je izpostavil nemško zavlačevanje s prekinitvijo spornega projekta plinovoda Severni tok 2, ki bi ruski plin pripeljal naravnost v Nemčijo in pri tem zaobšel Ukrajino. Pozive Ukrajine, naj odstopijo od projekta, je Berlin pred začetkom ruske invazije po besedah Zelenskega zavračal, češ da gre "samo za gospodarstvo". Kot je dodal, je boleče gledati, kako nemški koncerni ščitijo svoje vezi z Rusijo, te pa se uporabljajo tudi za financiranje vojne.

"Spraševali smo, kaj naj naredi Ukrajina, da bi vstopila v Nato, a smo dobili odgovor, da ta odločitev še ni na dnevnem redu. Zdaj sprašujemo, ali lahko Ukrajina vstopi v EU. Za nekatere je to politika, a če se nam tega ne omogoči, bo tudi to kamenje za ta novi zid. Ko smo prosili za preventivne sankcije, ki bi agresorju pokazale, da ste močni, smo videli, kako z njimi zaradi gospodarstva odlašate. Zdaj so gospodarski odnosi vaše države in države, ki je izzvala to vojno, most prek zidu, ki nas ločuje."

"Mi se borimo za svobodo, branimo vrednote brez vaše podpore. Zakaj nam je zdaj bližje država, ki je na drugi strani oceana? Zato ker imamo zid, ki ga ne vidimo, a je vse večji," je še ocenil ter opozoril, da "je težko brez pomoči sveta braniti Ukrajino in Evropo".

10.20 Orban za prihodnji teden napoveduje prihod večjega števila beguncev iz Ukrajine

Madžarski premier Viktor Orban je sporočil, da bo prihodnji teden na Madžarsko prispelo večje število beguncev iz Ukrajine. Orban je to napovedal v objavi na Facebooku, kaj je razlog za takšno napoved, pa ni navedel.

"Vojna se širi, zato obstaja nevarnost, da bo prihodnji teden na Madžarsko prišlo veliko ljudi, kar bo za nas predstavljalo velik izziv," je zapisal Orban, ki je v sredo obiskal vojaško oporišče v Debrecenu na vzhodu Madžarske.

Po njegovih navedbah je do zdaj na Madžarsko prišlo 429 tisoč beguncev iz Ukrajine. "Ponosni smo, da je Madžarska do zdaj vsem ponudila zatočišče," je dodal.

Napovedal je, da bodo v prihodnjih treh dneh pripravili načrt za prihodnji teden, tako da bodo pripravljeni na prihod novih beguncev.

Madžarski premier pa ni navedel razloga za svojo napoved novega večjega begunskega vala. V zadnjem tednu se je sicer po poročanju britanskega BBC pritok beguncev na Madžarsko zmanjšal. Po podatkih visokega komisariata za begunce (UNHCR) se je do 15. marca na Madžarsko zateklo 273 tisoč ljudi.

Madžarski premier je v preteklosti zavračal sprejemanje beguncev, a v primeru Ukrajine, kjer živi tudi močna madžarska manjšina, je stališče spremenil.

Orban, ki ga 3. aprila čakajo parlamentarne volitve, v preteklosti pa je veljal za tesnega zaveznika ruskega predsednika Vladimirja Putina, medtem še naprej zavrača dobavo orožja Ukrajini. "Ostati moramo zunaj te vojne, ničesar ne moremo pridobiti, lahko pa vse izgubimo," je dejal v torek na predvolilnem shodu svoje stranke.

Orbanov svetovalec za varnost Gyorgy Bakondi pa je po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI v sredo dejal, da lahko na Madžarskem pričakujejo, da bodo morali sprejeti do 900 tisoč ukrajinskih beguncev. Dodal je, da so ljudje najprej bežali pred vojno, zdaj pa na varno bežijo ljudje z vojnih območij.

Dodal je, da mora Madžarska še naprej podpirati tudi pripadnike madžarske manjšine v Zakarpatju, saj se je tja zateklo veliko ljudi z vzhoda Ukrajine, ki so v vojni izgubili vse.

10.15 Kijev: Ruske sile na civiliste iz zraka, ker na kopnem niso bile uspešne

Po odmevnih napadih v Černigivu in Mariupolu iz različnih koncev Ukrajine danes znova poročajo o nasilju. Med drugim sta raketi zadeli stanovanjski blok v Kijevu in šolo v kraju Merefa v regiji Harkov. Kijev Rusiji očita, da je, potem ko so njene kopenske operacije zastale, okrepila obstreljevanje civilistov iz zraka, poroča britanski BBC.

V Kijevu naj bi velik stanovanjski blok danes zjutraj zadeli ostanki sestreljene ruske rakete. Po navedbah ukrajinskih reševalcev je bila pri tem ubita najmanj ena oseba, še tri so ranjene. Reševalci še preiskujejo ruševine in iščejo morebitne preživele in žrtve.

Ponoči naj bi ruska raketa zadela in uničila tudi poslopje šole in socialnega centra v kraju Merefa na severovzhodu države. Podatkov o morebitnih žrtvah za zdaj ni.

Število žrtev sredinega napada ruskih vojakov na ljudi, ki so v kraju Černigiv čakali na kruh, je medtem naraslo na 13, medtem ko o žrtvah ruskega obstreljevanja gledališča v južnem Mariupolu, kamor se je pred tem zateklo najmanj tisoč civilistov, še ni podatkov.

Iz Mariupola, ki je tarča ruskega obleganja in kjer so humanitarne razmere dramatične, še naprej bežijo ljudje. Danes naj bi iz tega mesta v Rostov v Rusiji prispeli avtobusi z okoli 300 civilisti. V tem strateško pomembnem pristaniškem mestu je bilo do zdaj po navedbah ukrajinske strani ubitih že najmanj 2.400 civilistov.

Hudi spopadi naj bi po navedbah ruske strani potekali tudi na vzhodu Ukrajine, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Proruski separatisti v samooklicani republiki Lugansk so na družbenem omrežju Telegram sporočili, da je ukrajinska vojska tam obstreljevala štiri naselja in uničila nekaj hiš, obenem pa naj bi sami ponoči po navedbah iz Moskve zabeležili uspehe v boju "proti ukrajinskim nacionalistom".

Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je še poročal o nadaljevanju ofenzive v Donecku, kjer naj bi prodrli za še štiri kilometre in prevzeli nadzor nad več vasmi. Na severu Ukrajine v mesti Sarni naj bi bilo tarča napada skladišče orožja, pri čemer naj bi bilo uničenih več raket.

Britansko obrambno ministrstvo je sicer danes zjutraj v najnovejši oceni razmer v Ukrajini ponovilo, da je ruska ofenziva "na vseh frontah v veliki meri zastala". Ruske sile naj bi tako na kopnem kot v zraku in na morju v preteklih dneh dosegle "minimalen napredek" in še naprej beležijo "velike izgube".

Ukrajinski odpor po oceni britanskih obveščevalcev ostaja "močan in dobro usklajen", v ukrajinskih rokah tako ostaja "velika večina ukrajinskega ozemlja, vključno z vsemi glavnimi mesti".

Ukrajinska vojska je medtem Rusijo na Facebooku obtožila, da se zdaj osredotoča predvsem na zračne napade – obstreljevanje civilne populacije in infrastrukture z bombami in granatami, potem ko je bila v kopenskih operacijah neuspešna. Poleg tega zahrbtno usmerja spletne komunikacije oziroma izvaja kibernetske napade, uničuje poslopja televizij in radiev ter širi lažne informacije o svoji invaziji.

Kljub temu naj bi ukrajinske sile zmagovale v bitkah tako na kopnem kot v zraku ter naj bi med drugim sestrelile deset sovražnih zračnih tarč, česar pa ni mogoče neodvisno potrditi, piše BBC.

Tiskovna agencija Reuters je medtem poročala, da so na Japonskem v bližini otokov Honšu in Hokaido opazili štiri velike ruske vojaške ladje, ki plujejo proti zahodu, verjetno proti Evropi, morda proti Ukrajini. Japonsko obrambno ministrstvo je objavilo fotografije, na katerih je na eni od ladij videti vojaške tovornjake.

9.53 Rusi zasegli več sto potniških letal tujih podjetij

Rusija je od ponedeljka zasegla več sto potniških letal v lasti tujih podjetij, poroča CNN. Ruski predsednik Vladimir Putin je v ponedeljek podpisal zakon, ki ruskim letalskim prevoznikom dovoljuje, da zasežejo letala, ki so jih imela v najemu od tujih podjetij. Zakon je uradno odgovor na sankcije Zahoda, ki med drugim od ameriških in evropskih podjetij zahtevajo, da prekinejo vse pogodbe z ruskimi letalskimi prevozniki za najem letal. Kot poroča CNN, je 85 odstotkov letal, s katerimi poslujejo ruski letalski prevozniki, v lasti tujih podjetij. Njihova skupna vrednost pa presega deset milijard evrov.

Rusi se tudi spopadajo s pomanjkanjem rezervnih delov za letala tujih proizvajalcev. Tako Boeing kot Airbus sta že pred tedni prekinila dobave v Rusijo.

Novice Večina civilnih letal ruskih družb ostala brez dovoljenj za letenje

8.38 Rusija se je izognila prvemu bankrotu v sto letih

Rusko ministrstvo za finance je naročilo plačilo 117 milijonov dolarjev obresti na dolg vlagateljem, je v sredo za ruski državni medij RT povedal ruski finančni minister Anton Siluanov. S tem se je država izognila plačilni nesposobnosti, kar bi bil prvi primer, da ne bi plačala dolga, v več kot sto letih, je poročala ameriška televizija CNN.

Ministrstvo je sicer naročilo plačilo obresti iz sredstev, ki so zamrznjena v tujini zaradi sankcij po napadu na Ukrajino. Zato ni povsem jasno, ali bodo vlagatelji res dobili svoj denar.

"Izpolnitev naših obveznosti v tuji valuti ni odvisna od nas," je dejal minister in dodal, da je vse odvisno od ZDA.

Če ZDA blokirajo plačilo, za kar je zdaj še 30 dni časa, bo Rusija skušala dolg plačati v rubljih, vendar to po trditvah bonitetne agencije Fitch ne velja, in Rusija bo plačilno nesposobna. Rusija mora plačati obresti na evroobveznice (obveznice, izdane v nedomači valuti v tujini) v dolarjih.

Rusija ne more dostopati do približno polovice svojih sredstev, ki so zamrznjena v tujini. Ruske organizacije mednarodnim bankam dolgujejo okrog 121 milijard dolarjev. Naslednji obrok dolga za Rusijo zapade v začetku aprila in znaša skupaj več kot dve milijardi dolarjev.

Vse tri glavne svetovne bonitetne agencije so ruski dolg že razglasile za ničvrednega, kar med drugim pomeni, da Rusija na tujem ne more več dobiti posojila oziroma se praktično ne more več zadolževati, razen morda po oderuških obrestih.

8.11 Župan Melitopola izpuščen v zameno za mlade ruske vojake

Po slabem tednu dni so ruske sile v sredo izpustile župana ukrajinskega mesta Melitopol Ivana Fedorova. Šlo naj bi za izmenjavo, v okviru katere je ukrajinska stran izročila devet zajetih ruskih vojaških obveznikov. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem sporočil nove podatke o številnih žrtvah vojne na strani Rusije.

Kot je po poročanju britanskega BBC pojasnila tiskovna predstavnica urada Zelenskega Darja Zarivnaja, so Rusi župana Fedorova izpustili v zameno za devet ruskih vojaških obveznikov, starih 18 in 19 let, torej "dejansko otroke".

Rusi so sicer Fedorova zajeli, potem ko so zasedli mesto Melitopol na jugu Ukrajine z okoli 150 tisoč prebivalci. V Kijevu so takrat objavili videoposnetek, na katerem je videti ljudi s kapucami, kako ga odpeljejo.

Kasneje so Rusi v Melitopolu na oblast postavili lokalno prorusko poslanko Galino Danilčenko, v mestu pa so potekali množični protesti za izpustitev Fedorova.

Proruski separatisti na vzhodu Ukrajine so pred tem 33-letnega župana obtožili, da financira ukrajinske nacionalistične organizacije, ki izvajajo "teroristične zločine nad miroljubnimi prebivalci Donbasa".

6.11 Pred japonsko obalo štiri ruske vojaške ladje 

Ob severovzhodni obali Japonske so v torek in sredo opazili štiri ruske ladje. Po besedah ​​japonskega obrambnega ministra gre najverjetneje za ladje, ki prevažajo vojake v Ukrajino.

"Japonsko obrambno ministrstvo bo še naprej zelo previdno spremljalo razmere in gibanje ruske vojske," so na svojem profilu na Twitterju sporočili z ministrstva. 

Ožina Tsugaru, ki so jo prečkale ladje, povezuje Japonsko morje s Tihim oceanom in je med dvema največjima japonskima otokoma, Honšujem in Hokaidom.

6.01 Ukrajinske sile naj bi vsak dan sestrelile okoli deset ruskih letal 

Ukrajina trdi, da so sestrelili še dve ruski letali. "Na nebu nad Kijevom sta bili uničeni sovražni letali SU-25 in SU-35. Skupno gre za več kot deset ruskih letalskih enot dnevno," je povedal vrhovni poveljnik ukrajinske vojske, general Valerij Zalužni.

5.45 Ukrajinska vojska objavila nove posnetke napada na rusko vojsko 

Ukrajinska vojska je objavila več posnetkov, ki naj bi nastali v sredo v okolici Kijeva. Posnetki drona prikazujejo silovit napad na rusko vojsko, ob objavi posnetka na svojem profilu pa so zapisali, da so Rusom naredili "Highway to hell" (v slov. Avtocesto do pekla). Posnetek so opremili z istoimensko skladbo skupine AC/DC. 

Головнокомандувач ЗСУ Валерій Залужний
На Київському напрямку наші артилеристи влаштували highway to hell командному пункту і пункту забезпечення 35-ої Армії Східного військового округу ЗС РФ.https://t.co/gJnOtyMQdj pic.twitter.com/YDQoVK6tjr

— 🇺🇦Armed Forces (@ArmedForcesUkr) March 16, 2022

5.30 Na družbenih omrežjih lažna objava ukrajinske predaje

Družbena omrežja je preplavil lažni videoposnetek, na katerem ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski poziva ukrajinske vojake, naj odložijo orožje, je objavil BBC. Čeprav se na posnetku njegove ustnice premikajo v skladu s tistim, kar govori, se zdi, kot da njegova glava ni na svojem mestu, dvomljiv pa je tudi predsednikov glas. Ukrajinska televizijska postaja Ukrajina 24 je na profilu na Facebooku objavila fotografijo lažnega videa, kratek tekst sporočila domnevnega predsednika pa objavila v televizijskem programu.

5.00 Pomoč ukrajinskim umetnikom napovedala tudi Francija

Po vzoru Nemčije se je za pomoč ukrajinskim novinarjem odločila tudi Francija. Kot so sporočili s francoskega ministrstva za kulturo, bodo za ukrajinske umetnike in ustvarjalce, ki bodo prišli v Francijo, vzpostavili sklad in vanj namenili milijon evrov.

Podporo ukrajinskim umetnikom bo Pariz namenil v obliki štipendij ter finančni podpori posameznim umetniškim projektom in za umetniške rezidence. Poleg tega bo Francija dodatnih 300 tisoč evrov namenila za vpis ukrajinskih študentov in študentk na francoske umetniške fakultete, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Novice Slovenski vojaki se odpravljajo na ukrajinsko-slovaško mejo

Nemčija je pred kratkim napovedala, da bo ukrajinskim umetnicam in umetnikom priskočila na pomoč s takojšnjo pomočjo v vrednosti milijona evrov.

00.30 Diplomatska prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini, Nato krepi vzhodno krilo

Zavezništvo naj bi na Slovaškem vzpostavilo dodatno bojno skupino, v katero naj bi bilo vključenih 2.100 vojakov.

Slovenija ocenjuje, da je trenutno sposobna zagotoviti do 200 pripadnikov Slovenske vojske, je v sredo po izrednem zasedanju obrambnih ministrov zveze Nato v Bruslju dejal Tonin. V preteklih dneh se je sicer omenjalo, da bi lahko Slovenija zagotovila do sto vojakov.

Krepitev Natovega vzhodnega krila bo danes tudi tema obiska ameriškega obrabnega sekretarja Lloyda Austina na Slovaškem, v Berlinu pa naj bi o tem razpravljala nemški kancler Olaf Scholz in generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg.

Kljub pogajanjem in zmernemu optimizmu ukrajinskih in ruskih pogajalcev, ki so v sredo nakazali možnost določenega napredka v pogajanjih, se ruska agresija in boji v Ukrajini nadaljujejo. 

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bo danes prek videopovezave nagovoril nemški parlament in po pričakovanjih pozval k pomoči pri spoprijemanju z rusko agresijo. 

Trendi Vojna na naslovnicah medijev vpliva tudi na počutje otrok

Novice V vojno za Ukrajino ogromno specialcev brez imen

Sportal V Sloveniji bo zatočišče našlo 21 ukrajinskih kolesarjev in dojenček