Sreda, 27. 8. 2025, 9.35
8 ur, 6 minut
Tudi z izbiro barve avta nad pregrevanje ozračja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,30
Izračunali so, da bi lahko prebarvanje temnih avtomobilov v Lizboni v svetlejše odtenke podvojilo toplotno odbojnost nekaterih ulic s približno 20 na skoraj 40 odstotkov in znižalo temperature zraka blizu površja v vročih, brezvetrnih dneh.
Študije so pokazale, da črni oziroma temni avtomobili poslabšajo učinek toplotnega otoka v mestu. Črno vozilo namreč v vročih poletnih dneh poveča toploto za skoraj štiri stopinje Celzija in lahko vpliva na segrevanje celotne soseske, povzema Euronews.
Raziskava, izvedena v Lizboni, in objavljena v reviji City and Environment Interactions, je pokazala, da temna vozila oddajajo veliko več toplote kot svetla, kar zviša temperaturo zraka v njihovi bližini za več stopinj. Ta dejavnik, če ga primerjamo s tisočimi parkiranimi avtomobili v mestu, lahko znatno poslabšal učinek urbanega toplotnega otoka, ko mesta postanejo veliko bolj vroča kot njihova okolica.
Izvajalci študije iz lizbonske univerze so izmerili temperaturo zraka okoli dveh avtomobilov, enega črnega in enega belega, ki sta bila več kot pet ur parkirana zunaj pod jasnim poletnim nebom. Pri 36 stopinjah Celzija je bila temperatura zraka v bližini črnega avtomobila za kar 3,8 stopinje Celzija višja v primerjavi z zrakom nad asfaltom brez avtomobila. Beli avtomobil je imel mnogo manjši vpliv.
Razlika je v svetlobi, ki jo barve odbijajo. Bela barva odbija med 75 in 85 odstotki vhodne sončne svetlobe, medtem ko je črna barva odbija le od pet do deset odstotkov, preostanek pa absorbira. Za razliko od asfalta, ki je debel in se počasi segreva, se tanka kovinska lupina avtomobila hitro segreje in sprošča toploto neposredno v zrak.
"Zdaj si predstavljajte na tisoče avtomobilov, parkiranih po mestu, od katerih vsak deluje kot majhen vir toplote ali toplotni ščit," pravi sodelavka v raziskavi Márcia Matias. "Njihova barva lahko dejansko spremeni občutek vročine na ulicah," dodaja.
Po evropskem programu Copernicus, namenjenem opazovanju Zemlje, je mestni toplotni otok mestno območje, ki je zaradi človeške dejavnosti in infrastrukture bistveno toplejše od podeželske okolice.
Tlakovana tla absorbirajo in shranjujejo toploto, medtem ko gosta stavbna pozidava zmanjšuje kroženje zraka in zadržuje toploto. Avtomobili, klimatske naprave in industrijska dejavnost toploto le še dodajajo. Ponoči je učinek najmočnejši. Mesta lahko ostanejo do deset stopinj Celzija toplejša od okoliškega podeželja, saj se beton, asfalt in jeklo le počasi ohlajajo.
Poleti so lahko temperature površin v evropskih mestih celo za deset do 15 stopinj Celzija višje kot na podeželju, kjer rastline, gozdovi in polja pomagajo ohlajati zrak. Ker približno 70 odstotkov Evropejcev živi v urbanih območjih, je učinek mestnega toplotnega otoka pereč problem javnega zdravja.
Evropa je pri tem še posebej ranljiva, saj so jo v zadnjih letih prizadeli rekordni vročinski valovi, pri čemer so temperature v letošnjem poletju v več mestih presegle 40 stopinj Celzija. Študija v lanskem poletju je pokazala, da so podnebne spremembe potrojile število smrtnih žrtev zaradi enega samega ekstremnega vročinskega dogodka.
Toplotni stres ne povzroča le nelagodja. Ponavljajoča se izpostavljenost lahko pospeši biološko staranje, vpliva na duševno zdravje in otroke naredi ranljivejše zaradi dehidracije, bolezni dihal in povzroči celo smrt. Največje tveganje predstavlja za starejše ljudi in tiste z že obstoječimi boleznimi.
Kaj lahko naredimo?
Mesta se na različne načine borijo proti podnebnim spremembam. Ponekod, denimo v Barceloni, so mestne oblasti uvedle podnebna zavetišča – javne stavbe, kot so knjižnice, šole ali muzeji, ki med vročinskimi valovi ostanejo odprte, da bi prebivalcem zagotovili hladnejše prostore.
Drugod pospešeno ozelenjujejo mestne ulice. V nizozemskem mestu Breda so rečne obale preoblikovali v vrtove, betonske tlakovce pa nadomestili s travo in drevesi. Zdaj je 60 odstotkov mestnih površin ozelenjenih, lokalne oblasti pa si prizadevajo, da bi Breda do leta 2030 postala eno najbolj ozelenjenih mest v Evropi. Ti projekti seveda zahtevajo čas in naložbe.
Zato hitrejše in cenejše strategije, kot je povečanje toplotne odbojnosti mest, pridobivajo veljavo. Kot je pokazala študija, bi lahko bili avtomobili del tega. Izračunali so, da bi lahko prebarvanje temnih avtomobilov v svetlejše odtenke v Lizboni podvojilo toplotno odbojnost nekaterih ulic s približno 20 na skoraj 40 odstotkov in znižalo temperature zraka blizu površja v vročih brezvetrnih dneh.
Pristop je razmeroma nov, saj se je do zdaj večina raziskav ohlajanja mest osredotočila na odsevne strehe ali svetlejše pločnike, medtem ko so bila vozila presenetljivo spregledan del sestavljanke mestnega pregrevanja. Matias dodaja, da bi lahko bili vozni parki taksijev, dostavnih kombijev ali komunalnih vozil še posebej učinkoviti kandidati za svetlejše barvanje.
