Četrtek, 20. 3. 2025, 22.32
20 ur, 26 minut
Trumpov skrivni načrt: mafijski izsiljevalec, ki bo spravil na kolena Evropo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,08
Ekonomist Stephen Miran je lani novembra objavil besedilo o tem, kako spremeniti razmerja v svetovnem gospodarstvu še bolj v ameriško korist.
Gospodarska politika ameriškega predsednika Donalda Trumpa se zdi kaotična, zaradi česar so v skrbeh tudi delniški trgi. Toda ali je ta na prvi pogled kaotična gospodarska politika zgolj zvijača in v resnici Trump sledi premetenemu načrtu, ki ga je izdelal njegov ekonomski svetovalec Stephen Miran? Ta načrt imajo nekateri za mafijsko metodo izsiljevanja.
Ekonomska politika predsednika ZDA Donalda Trumpa bolj spominja na improvizacijsko gledališče kot na načrten pristop: v ponedeljek začasno opusti komajda uvedene carine, v torek uvede nove carine, v sredo spet opusti carine, jih v četrtek spet uvede, da bi jih znova opustil v petek. Tako je neki finančni komentator povzel Trumpov delovni teden, piše nemški poslovni medij Capital.
Gospodarske posledice Trumpovega carinskega kaosa
Ta Trumpova politika ima precej resne posledice: zaupanje ameriških potrošnikov je na najnižji ravni od konca leta 2023, saj je od sredine letošnjega januarja padlo za deset odstotnih točk. V ameriških medijih je vse več poročil o tem, da ameriška podjetja odlagajo načrtovane naložbe, ker niso več prepričana, katera pravila bodo veljala jutri in pojutrišnjem.
Ugledni ekonomisti in legende Wall Streeta, kot je Mohamed El-Erian, odkrito opozarjajo na nevarnosti recesije v ZDA. Na trgu dela se je mesečna rast novih delovnih mest močno upočasnila, število načrtovanih ukinitev delovnih mest pa se je februarja letos povečalo za skoraj 250 odstotkov – deloma zaradi odpuščanj v zveznih agencijah. Kljub temu je Trump videti brezskrben in brezbrižen.
Je v ozadju kaosa premeten načrt?
Vtis, da je Trumpova ekonomska politika kaotična, pa je morda zavajajoč. Kot piše Capital, bi Evropejce morala skrbeti ideja, da predsednik ZDA sledi tveganemu načrtu, ne da bi upošteval posledice. Gre za načrt, ki ga je pripravil ekonomist in vodilni strateg investicijske družbe Hudson Bay Capital Stephen Miran. Ta je glavni ekonomski svetovalec predsednika Trumpa.
Se za Trumpovo kaotično ekonomsko oziroma carinsko politiko skriva premeteni načrti, ki ga je izdelal Miran?
Miran je avtor 40-članskega besedila z naslovom Uporabniški priročnik za prestrukturiranje globalnega trgovinskega sistema (ang. A User’s Guide to Restructuring the Global Trading System), o katerem že nekaj mesecev razpravljajo na finančnih trgih, najprej v ZDA, zdaj pa tudi v Evropi. O Miranovem načrtu, ki je bil objavljen novembra lani, se tudi govori kot o Sporazumu iz Mar-a-Laga (ang. Mar-a-Lago Accord).
Prestrukturiranje ameriškega državnega dolga za razvrednotenje dolarja?
Miranov načrt predvideva, da bodo ZDA svoje tuje upnike, predvsem Japonsko, Kitajsko in Evropo, prisilile v prestrukturiranje ameriškega državnega dolga, da bi tako oslabile vrednost dolarja in naredile ameriška industrijska podjetja konkurenčnejša.
Zgled za Sporazum iz Mar-a-Laga je t. i. Plaza sporazum iz leta 1985, v katerem so se ZDA ter njeni najpomembnejši trgovinski partnerji in zavezniki dogovorili, da bodo namerno razvrednotili dolar, da bi spodbudili ameriško gospodarstvo.
Ali Trump sledi Miranovemu priročniku?
Nihče danes zagotovo ne ve, ali Trump resno zasleduje cilje Miranovega dokumenta, piše Capital. Vendar je dokument ugledal luč sveta, ljudje govorijo o njem in celo ameriški finančni minister Scott Bessent je večkrat izrazil naklonjenost takim idejam. Trump pa se zdi neverjetno miren glede na nemire na trgih.
Stephen Miran v Trumpovi administraciji vodi Svet ekonomskih svetovalcev, kar pomeni, da je glavni Trumpov ekonomski svetovalec. Na fotografiji Trumpove administracije oziroma Trumpove vlade je Miran skrajno levo v zadnji vrsti.
Na vprašanje, ali lahko izključi recesijo v ZDA, je Trump odgovoril, da sovraži takšne napovedi. Njegov odgovor je takoj povzročil še večji pritisk na trge. Povsem mogoče je torej, da Trumpa ne skrbita padanje tečajev delnic in kratkotrajni zlom ameriškega gospodarstva.
Miranov mafijski načrt za ameriško izsiljevanje drugih držav?
Vsekakor bi se morali navaditi na misel, da je to, kar se trenutno dogaja v ZDA in se nam zdi kaotično ali megalomansko, dejansko lahko del večjega načrta, še piše Capital.
Nemški medij Focus je še bolj oster do Miranovega načrta, saj ga ima za mafijskega. Miran je prepričan, da je korenina gospodarskih neravnovesij v vztrajni precenjenosti dolarja, ki preprečuje uravnoteženje mednarodne trgovine. Miranov dokument navaja različne instrumente, ki bi se lahko uporabili za odpravo teh domnevnih neravnovesij. To vključuje carine, inflacijo, menjalne tečaje ter mednarodne devizne in trgovinske tokove.
Protislovja ameriškega višanja carin
Besedilo tudi kaže, da Trumpov tabor carine vidi kot vir trajno višjih državnih prihodkov. Donald Trump to potrebuje, da lahko uresniči svoje volilne obljube, piše Focus.
Miranu je zgled za t. i. Sporazum iz Mar-a-Laga (ime je dobil po Trumpovem posestvu na Floridi, kjer so se pogosto sestajali Trumpovi sodelavci po njegovi zmagi novembra lani) t. i. Plaza sporazum iz leta 1985. V času predsednika Ronalda Reagana so se Japonska, Zahodna Nemčija, Velika Britanija in Francija z ZDA dogovorile, da bodo okrepile svoje valute (jen, marko, funt in frank) v primerjavi z dolarjem. Ime je sporazum dobil po newyorškem hotelu Plaza, kjer je bil dogovor sklenjen. Na fotografiji iz septembra 1985 vidimo med drugim takratnega ameriškega finančnega ministra Jamesa Bakerja (za govornico) v hotelu Plaza.
To pa je mogoče le, če se količina uvoženega blaga kljub carinam ne zmanjša bistveno. Obstajata pa še dve težavi: ker carine ne bodo zbrale dovolj denarja za popolno izvedbo napovedanih znižanj davkov, bo moral Trump prevzeti na stotine milijard dolarjev novega dolga.
Kako znižati tečaj dolarja?
Vendar pa so močan dolar in visoke obrestne mere v nasprotju s tem načrtom. Letos bodo morale ZDA prvič plačati bilijon dolarjev (920 milijard evrov) obresti na državni dolg. Zato je potreben drug mehanizem za zniževanje tečaja dolarja, in to neznanstven mehanizem, poudarja Focus.
Trumpov novi glavni ekonomski svetovalec je predstavil celo vrsto grozljivih ukrepov, ki jih imajo ZDA in njihove Zvezne rezerve na voljo za vpliv na trgovanje z ameriškimi državnimi obveznicami, na vlaganje dolarskih rezerv in na tečaj dolarja. Segajo od nadomestil za posedovanje državnih obveznic do samovoljnih znižanj obljubljenih plačil obresti in prepovedi nadaljnje prodaje.
Kupovanje ničvrednih ameriških obveznic?
Miran je prepričan, da bi morale različne države pomagati pri razvrednotenju dolarja in še naprej kupovati državne obveznice iz ZDA. Da pa bi se hkrati zmanjšala količina dolarjev, kopičenih v tujini (za zmanjšanje primanjkljaja na tekočem računu), morajo biti te državne obveznice vredne manj kot njihove predhodnice.
Med tujci imajo največ ameriškega javnega dolga oziroma ameriških državnih obveznic v lasti Kitajci. So ameriške carine na kitajske izdelke način, kako Peking prisiliti v sodelovanje pri načrtu razvrednotenja ameriškega dolarja?
"Kako to doseči? S prisiljevanjem obstoječih lastnikov, da zamenjajo dragocene obveznice z visokimi obrestmi za ničodstotne obveznice s preostalim rokom trajanja sto let ('stoletne obveznice'). Lahko bi tudi rekli: v skoraj ničvredne papirje," poudarja Focus.
Načrt madžarskega ekonomista Zoltana Pozsarja
Z vidika ZDA bi bilo to sijajno: vlada, ki mora letos porabiti bilijon dolarjev (920 milijard evrov) samo za obresti, bi nenadoma imela nekaj manevrskega prostora v proračunu.
Kako pa vpletene pripraviti do sodelovanja v tako očitno nerentabilnem poslu? Načrt je leta 2024 za Trumpovo ekipo sestavil na Madžarskem rojeni ekonomist Zoltan Pozsar, do leta 2023 glavni ekonomist banke Credit Suisse. Če država zagotavlja vojaško zaščito drugim, jo morajo plačati tisti, ki jo uporabljajo – z nakupom ameriških državnih obveznic.
"Prijateljske države", ki kupujejo zaščito ZDA?
Po Miranu bi se morale vse države zunaj ZDA odločiti, ali želijo veljati za prijatelje ZDA, za nevtralne opazovalce ali za sovražnike. Samo "prijatelji" so še vedno pod zaščito ameriškega jedrskega dežnika. V zameno za to izpolnjujejo gospodarske in finančne pogoje, ki jim jih postavljajo ZDA. Kot piše Focus, gre pri tem za nič drugega kot dajanje denarja za zaščito, torej za mafijske metode izsiljevanja.
Miranov načrt razvrednotenja ameriškega dolarja je za nekatere mafijska metoda izsiljevanja denarja v zameno za zaščito.
Kar Miran izpusti, je to, da so največji tuji lastniki ameriških državnih obveznic Kitajci. Komunistična oblast v Pekingu in njene banke imajo okoli tri bilijone dolarjev (2,77 bilijona evrov). Kitajska pa verjetno ne bo zainteresirana za vojaško zaščito ZDA. Sledita Japonska z 1,2 bilijona (1,1 bilijona evrov) in Švica z 800 milijardami dolarjev (738 milijard evrov).
Odvisnost Evrope od ameriške vojaške zaščite
Razmere v evroobmočju so drugačne: države evroobmočja imajo v lasti ameriške zakladniške obveznice v vrednosti okoli 280 milijard dolarjev (258 milijard evrov). Je pa Evropa zelo odvisna od ameriške vojaške zaščite. Vendar v vseh demokratičnih državah vrednostnih papirjev nimajo samo centralne banke, ampak tudi poslovne banke, zavarovalnice in drugi upravljavci premoženja, ki so popolnoma politično neodvisni.
In kako uskladiti vse te države? Tako po Focusu piše Miran: "Lahko si je predstavljati, da bodo po vrsti kaznovalnih carin trgovinski partnerji, kot sta Evropa in Kitajska, postali bolj dojemljivi za nekakšen valutni sporazum v zameno za znižanje carin."
Trumpov seznam držav: rdeče, oranžne in rumene
Pretekli petek je New York Times (NYT) s sklicevanjem na vladne vire poročal, da je Trumpova administracija sestavila seznam 43 držav, za katere bodo veljale različno stroge omejitve vstopa. Po poročanju NYT obstajajo trije seznami: rdeči (brez vstopa), oranžni (vstop samo za bogate poslovneže iz teh držav) in rumeni.
Bodo evropske države morale ameriško vojaško zaščito v prihodnje plačevati s kupovanjem ameriških državnih obveznic z ničodstotno obrestno mero?
Za zdaj zadeva le države, kot so Afganistan, Iran, Jemen, Kuba ali Severna Koreja (rdeča skupina) ali Belorusija, Eritreja, Haiti, Pakistan ali Rusija (oranžna). V oči pa bode definicija tretje, rumene skupine. Po navedbah NYT bodo te države imele 60 dni časa, da obravnavajo pomisleke, ki jih je izrazila vlada ZDA. V nasprotnem primeru bodo uvrščene na rdeči ali oranžni seznam.
Izsiljevanje Evrope za rumeni status?
Trenutno je prizadetih le 43 od 194 držav na svetu. A delitev na tri skupine verjetno ne sovpada naključno z zgoraj omenjenim predlogom plačevanja denarja za zaščito. In tudi evropske države ne bi bilo preveč težko izsiljevati za rumeni status, če bi ZDA pritisnile nanje, še piše Focus.
