Torek, 4. 3. 2025, 6.06
2 minuti
Trump prekinil vojaško pomoč. Ukrajina: To je katastrofa.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,96
Ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega skušajo stisniti v kot.
Ameriški predsednik Donald Trump je prekinil vojaško pomoč Ukrajini, poročajo agencije, ki se sklicujejo na neimenovane uradnike Bele hiše. Prekinitev pomoči je neposredna posledica javnega prepira Trumpa s predsednikom Ukrajine Volodimirjem Zelenskim v petek v Beli hiši. Medtem se je odzval ukrajinski poslanec iz stranke predsednika Zelenskega Oleksandr Merežko, ki je nad novico pretresen. "Kar se dogaja je neverjetno. Niti v najhujših nočnih morah si nisem mogel predstavljati, da bi lahko Trump ustavil vojaško pomoč Ukrajini v času, ko jo najbolj potrebujemo," je za BBC Newsday povedal Merežko. "To je katastrofa in lahko smo slutili, da prihaja," pa je za BBC povedal poslanec Oleksi Honcharenko. V Evropi se vrstijo zaskrbljeni odzivi in pozivi k ukrepanju, na drugi strani pa Rusija Trumpovo odločitev vidi kot najboljši možen prispevek h končanju vojne.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek prišel v Washington, da podpiše sporazum o skupnem izkoriščanju ukrajinskih redkih zemelj in rudnih, izjava za medije v Ovalni pisarni Bele hiše pa se je sprevrgla v javni prepir okrog varnostnih jamstev.
Zelenski je skušal razložiti, da ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ne gre zaupati na besedo, Trump je vztrajal, da bo Putin držal besedo, ker ga spoštuje.
Trump zahteval opravičilo
Podpisa sporazuma o izkoriščanju naravnih bogastev Ukrajine potem ni bilo, ker je Trump Zelenskega odslovil. V ponedeljek je Trump, ki skupaj s svojimi političnimi privrženci in sodelavci od Zelenskega zahteva opravičilo, dejal, da takšnega odnosa ne bo več dolgo prenašal.
Dodal je, da Zelenski ne bo dolgo na položaju brez premirja z Rusijo, vendar o morebitni prekinitvi pomoči še ni razmišljal.
Zelenskega skušajo stisniti v kot
Zvečer so neimenovani uradniki Bele hiše novinarjem povedali, da je pomoč prekinjena, ker preverjajo, ali lahko še vedno prispeva k rešitvi. "Predsednik je bil jasen, da se osredotoča na mir. Naši partnerji morajo biti zavezani istemu cilju," je za AFP povedal neimenovani uradnik Bele hiše.
Gre za pomoč, ki jo je kongres že odobril, šlo pa naj bi za pritisk na Zelenskega, naj privoli v pogajanja z Rusijo, poroča CNN.
Zamrznjena je tudi vojaška pomoč, ki je bila v tranzitu proti Ukrajini, poroča CNN, ameriški vojaški analitiki pa opozarjajo, da to koristi le Rusiji, ki bo najverjetneje okrepila ofenzivo.
Ukrajina: Kar se dogaja je neverjetno
Oleksandr Merežko, ukrajinski poslanec iz stranke predsednika Zelenskega, je dejal, da ga je novica "pretresla".
"Kar se dogaja, je neverjetno. Niti v najhujših nočnih morah si nisem mogel predstavljati, da bi lahko Trump ustavil vojaško pomoč Ukrajini v času, ko jo najbolj potrebujemo," je Merežko povedal v pogovoru za BBC Newsday.
Merežko meni, da skuša ameriški predsednik Trump potisniti Ukrajino in Evropo na stran, da bi dosegel dogovor z Rusijo. "Mislim, da bi moral gospod Trump resno razmisliti o tem, kako si ga bodo zapomnili v zgodovini. Zame je to dan, ki se bo v zgodovino zapisal kot sramoten," je sklenil.
"To je katastrofa in lahko smo slutili, da prihaja," pravi poslanec Oleksi Honcharenko. Ob tem dodaja, da "ni še vse izgubljeno" in da se mora Ukrajina "boriti za mir, ne za kapitulacijo", njegove besede povzema BBC. Poslanec Volodimir Ariev je potezo označil za zelo boleč udarec ukrajinski obrambi.
"Roosevelt in Churchill se obračata v grobovih. Amerika se je postavila na stran svetovnega zla," pa je zapisal aktivist in bloger Jurij Kasjanov. "Hvala Amerika! Znoreli ste," pa je zapisal blogeer Leonid Shvets.
Nekdanji ukrajinski obrambni minister Volodimir Harvilov je sicer prepričan, da lahko Evropa nadomesti vojaško pomoč ZDA."Evropa bo sposobna podpirati Ukrajino," je Harvilov povedal za Radio 4. Dodal je, da je Ukrajina hvaležna ZDA za pomoč, ki jim jo je nudila med letoma 2022 in 2024, komunikacija s Trumpovo administracijo pa se bo po njegovih besedah nadaljevala na vseh ravneh.
V Evropi vlada zaskrbljenost: Nujen je premik trenutne evropske politike
V Evropi se vrstijo zaskrbljeni odzivi na ameriško prekinitev pomoči Ukrajini, ki jih spremljajo pozivi k ukrepanju. Po mnenju češkega premierja Petra Fiale odločitev ZDA kaže na nujen premik v evropski politiki. Estonija poziva k okrepitvi pomoči za Kijev, v Londonu pa poudarjajo zavezanost doseganju miru.
Ameriška prekinitev pomoči Ukrajine je po mnenju Poljske "pomembna odločitev in situacija je zelo resna". Kot je za novinarjem poudaril tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Pawel Wronski, so jo ZDA sprejele brez obvestila ali posvetovanja z zvezo Nato.
Češki premier Fiala meni, da je odločitev razkrila "nujen, temeljni premik trenutne evropske politike". Evropa mora okrepiti gospodarske in vojaške zmogljivosti in v celoti prevzeti odgovornost za svojo varnost, je zapisal na omrežju X. To po njegovih besedah vključuje več izdatkov za obrambo in več pomoči za Ukrajino.
"Obdobja, ko smo se lahko zanašali na druge, da bodo za nas reševali mednarodne izzive, je konec. Sedaj je čas, da se Evropa odločno premakne od besed k dejanjem," je dodal.
Da mora Evropa okrepiti pomoč za Ukrajino, da bi se ta lahko še naprej borila za pravičen in trajen mir, je menil tudi estonski zunanji minister Margus Tsahkna.
Estonska vlada se je po njegovih besedah že odločila letos povečati svojo pomoč za 25 odstotkov in Ukrajini dostaviti 10.000 topniških granat. Možnost za dodatne vire vidi tudi v uporabi ruskega zamrznjenega premoženja v Evropi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Britanski premier Keir Starmer je medtem tudi po ameriški odločitvi osredotočen na zagotovitev miru, je dejala njegova namestnica Angela Rayner. "Naznanila ga ne bodo spravila s tira," je dejala glede prekinitve pomoči ZDA.
Rusija: To je najboljši možen prispevek h končanju vojne
Moskva prekinitev ameriške pomoči vidi kot najboljši možen prispevek h končanju vojne. "Če ZDA ustavijo vojaško pomoč, bi bil to najboljši prispevek k miru," je danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Dodal je, da gre za "rešitev, ki bi resnično lahko spodbudila Kijev v mirovni proces".
Izpostavil je, da so bile ZDA od začetka vojne, ki jo je februarja 2022 z ofenzivo na Ukrajino sprožila Rusija, največja dobaviteljica vojaške opreme Kijevu. "Videli bomo, kako se bodo odvijale razmere na terenu," je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Televizija MSNBC je podlagi neimenovanih virov poročala, da se je Trumpova vlada poleg prekinitve vojaške pomoči Ukrajini obenem odločila za olajšanje sankcij proti Rusiji, česar še ni naznanila.
Ista televizija in drugi mediji prav tako poročajo, da je obrambni minister ZDA Pete Hegseth ukazal prekinitev ofenzivnih kibernetskih operacij proti Rusiji, pravosodna ministrica Pam Bondi pa je razpustila posebno delovno skupino FBI za boj proti tujim kampanjam vplivanja, kot je bilo med drugim rusko vpletanje v ameriške volitve leta 2016. Medtem v Pentagonu zanikajo zaustavitev kibernetskih operacij proti Rusiji.
Vance prepričan, da se bo Zelenski na koncu pogovarjal o miru
Podpredsednik ZDA JD Vance je v ponedeljek dejal, da je prepričan, da se bo Zelenski na koncu pogovarjal o miru. Ponovil je, da Zelenski na nedavnem srečanju s Trumpom ni bil spoštljiv in da je pokazal nepripravljenost sodelovati v mirovnem procesu.
"Mislim, da Zelenski še ni bil tam, in mislim, da, odkrito povedano, zdaj še vedno ni tam. Vendar mislim, da bo sčasoma prišel do tega cilja. Moral bo," je v pogovoru za Fox News, ki je bil posnet, še preden je Bela hiša sporočila, da Trump prekinja vojaško pomoč Ukrajini, povedal JD Vance.
Prav tako je ponovil, da so vrata v Belo hišo Zelenskemu odprta, "dokler se je pripravljen resno pogovarjati o miru". "Ne moreš priti v Ovalno pisarno ali kamorkoli drugam in zavrniti razprave o podrobnostih mirovnega sporazuma," je nadaljeval in opozoril, da bosta morala tako Kijev kot Kremelj v mirovnih pogovorih popustiti.
"Ko se bo ta drža spremenila, kot je dejal predsednik Trump, ko se bodo pripravljeni pogovarjati o miru, mislim, da bo predsednik Trump prvi, ki bo dvignil telefon," je dodal.
Kritičen je bil tudi do evropskih držav, ki podpirajo Ukrajino, in jih pozval, naj bodo realistične, češ da vojna ne more trajati večno, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Vance je še dejal, da ima Trump odlične odnose s številnimi evropskimi zavezniki, vendar da ti o vojni v Ukrajini v javnosti in zasebno govorijo različne stvari, poroča britanski BBC.
"Iskreno mi je vseeno, kaj Evropejci govorijo v javnosti, pomembno mi je, kaj govorijo zasebno. In predsedniku Zelenskemu bi morali povedati, da to ne more trajati večno, prelivanje krvi, pobijanje, gospodarsko opustošenje, zaradi česar so vsi v slabšem položaju," je dodal.
Rubio: Trump je edini voditelj na svetu, ki lahko konča vojno
Državni sekretar ZDA Marco Rubio je medtem po odločitvi ZDA o prekinitvi pomoči dejal, da je Trump edini voditelj na svetu, ki ima možnost, da trajno konča vojno v Ukrajini. "Ruse želimo spraviti za pogajalsko mizo. Želimo raziskati, ali je mir sploh mogoč," je dodal.
Še pred napovedjo o ukinitvi pomoči Ukrajini je v ponedeljek ukrajinski parlament prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa za mir opisal kot odločilna za končanje tri leta trajajoče vojne v Ukrajini.
Številni pomisleki glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja
Francoski minister za gospodarstvo Eric Lombard je danes sporočil, da Francija nasprotuje uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje evropske vojaške porabe v podporo Ukrajini.
"Stališče Francije je, da ta ruska sredstva (...) pripadajo predvsem ruski centralni banki," je dejal Lombard za francoski radio France Info.
Dodal je, da sredstva za evropsko financiranje vojaške pomoči Ukrajini ne morejo izhajati iz "zaseženega premoženja", saj bi bilo to "v nasprotju z mednarodnimi sporazumi, ki sta jih podpisali Francija in Evropa".
Tudi francoski minister za evropske zadeve Benjamin Haddad je danes za televizijo France 2 opozoril, da bi zaseg tega premoženja lahko ustvaril "gospodarski precedens" in povzročil previdnost pri vlagateljih.
Zunanji minister Jean-Noel Barrot pa je v ponedeljek v parlamentu dejal, da bi zaplemba teh sredstev predstavljala preveliko finančno tveganje za evroobmočje in za Evropsko centralno banko, kar bi oslabilo države članice EU v času, ko morajo biti čim močnejše, da podprejo Ukrajino proti ruski agresiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Predlog o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja sproža v Evropi številne pomisleke, pri čemer Velika Britanija že dolgo podpira ta ukrep, medtem ko je Francija veliko bolj zadržana.
Več kot 200 milijard evrov ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru zahodnih sankcij, bi pomagalo zapolniti ogromno vrzel v obrambnih proračunih v času, ko si Evropa prizadeva okrepiti svojo vlogo pri obrambi Ukrajine.
