Trump podprl protestnike v Hongkongu in razjezil Peking

Trump sprva v luči trgovinskih pogajanj med ZDA in Kitajsko ni nakazal, kaj namerava storiti glede zakona. Morebiten veto bi bil zaman, ker je bil predlog zakona v kongresu potrjen s skoraj vsemi glasovi, če pa ne bi storil ničesar, bi predlog samodejno postal zakon tretjega decembra. "Podpisujem iz spoštovanja do predsednika Xija, Kitajske in prebivalcev Hongkonga. V upanju, da bodo voditelji in predstavniki Kitajske in Hongkonga sposobni odpraviti razlike na miren način," je sporočil Trump.

Zaradi kršenja človekovih pravic grožnja s sankcijami

Kongres je sicer sprejel dva zakona in Trump je podpisal oba. Prvi zahteva od State Departmenta, da enkrat na leto preveri, ali je Hongkong še vedno dovolj avtonomen, da ohrani poseben trgovinski status z ZDA. Grozi tudi s sankcijami zaradi kršenja človekovih pravic. Trumpu v zvezi s tem zakonom kongres daje pravico, da ga ne upošteva v interesu nacionalne varnosti. 

Drugi zakon zadeva prepoved izvoza policijske opreme v Hongkong. Gre za gumijaste naboje, solzivec in podobno opremo, ki bi jo lahko kitajski policisti uporabili proti protestnikom.

Peking ZDA obtožil zlobnih naklepov

Peking se je na podpis zakona odzval jezno in ZDA obtožil "zlobnih naklepov". Kot je sporočilo kitajsko zunanje ministrstvo, so pripravljeni sprejeti "odločne protiukrepe", ki jih niso podrobneje pojasnili.

Na pogovor so poklicali ameriškega veleposlanika Terryja Branstada. Namestnik zunanjega ministra Le Yucheng mu je predal oster protest in poudaril, da Kitajska odločno poziva ameriško stran, naj popravi napake in spremeni smer. Prav tako je pozval ZDA, naj zakona na izvršijo in naj se takoj prenehajo vmešavati v zadeve Hongkonga in notranje zadeve Kitajske, da bi se izognili dodatni škodi kitajsko-ameriškim odnosom in dvostranskemu sodelovanju na pomembnih področjih, so sporočili z zunanjega ministrstva.

Tudi oblasti v Hongkongu so izrazile "izjemno obžalovanje" zaradi Trumpovega podpisa zakonodaje, češ da gre za "očitno vmešavanje v notranje zadeve Hongkonga". Kot so posvarili, bo poteza "poslala napačno sporočilo protestnikom".

Kitajska je ob prevzemu nadzora nad Hongkongom leta 1997 obljubila, da bo imelo mesto 50 let poseben avtonomni status. Prebivalci Hongkonga menijo, da je tega vse manj, zaradi česar že več mesecev množično protestirajo.

Trump je zaradi trgovine avgusta proteste v Hongkongu označil za divjanje in to je ponovil tudi pretekli teden. Takrat se je tudi pohvalil, da bi brez njega Kitajska že zatrla proteste z milijonom vojakov. A Trump naj bi predsedniku Xi Jinpingu dejal, da bi imelo to velike negativne posledice na trgovinska pogajanja. Kitajska je zakon že pred Trumpovim podpisom obsodila kot vpletanje v njene notranje zadeve in kršitev mednarodnega prava.

Trgovina med Hongkongom in ZDA je bila leta 2018 vredna 67,3 milijarde dolarjev in ZDA so imele pri tem 33,8 milijarde dolarjev presežka. Ohranitev posebnega trgovinskega statusa za Hongkong je torej v veliko večjem interesu ZDA. V Hongkongu živi 85.000 ameriških državljanov, tam pa posluje tudi 1.300 ameriških podjetij, vključno z največjimi finančnimi.