Tajska zavrnila izročitev trgovca z orožjem

Predstavnik ameriškega veleposlaništva v Bangkoku je po odločitvi sodišča izrazil razočaranje in zbeganost. Po njegovih besedah so dejstva, ki izhajajo iz primera, pomembna za tajsko zakonodajo. Rusija pa je odločitev sodišča pozdravila. Tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva je ob tem izrazil upanje, da se bo lahko But kmalu vrnil domov. V priporu bo ostal še 72 ur Kot je pojasnil tajski sodnik Jitakom Patanasiri, se je sodišče odločilo, da opusti primer. Sodišče je tudi odločilo, da mora But ostati v priporu nadaljnjih 72 ur, tako da bo imel generalni tožilec možnost pritožbe. Če ne, bodo Buta izpustili. Po Butu posnet celo film Gospodar vojne But, po katerem je bil leta 2005 posnet celo hollywoodski film Gospodar vojne z Nicolasom Cageom v glavni vlogi, se je proti izročitvi boril vse od aretacije 6. marca 2008 v Bangkoku.

Prijeli so ga, ko je mislil, da prodaja orožje Farcu Tajske oblasti so ga prijele v nekem hotelu, potem ko naj bi se z ameriškima agentoma, ki sta se predstavljala za pripadnika levičarskih Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (Farc), dogovoril o prodaji večje količine orožja Farcu. Priskrbel naj bi rakete zemlja-zrak.

Kot je danes povedal sodnik, sodišče v Bangkoku "nima pristojnosti kaznovati za dejanja, ki so jih tujci zagrešili proti tujcem v drugi državi". Po besedah Patanasirija Farc med teroristične organizacije uvrščajo Združeni narodi in ZDA, ne pa Tajska. Torej, kar zadeva Tajsko, se Farc uvršča med politična gibanja, je dodal.

V ZDA mu grozi dosmrtna ječa Ruskemu poslovnežu bi v primeru izročitve v ZDA grozila dosmrtna ječa, če bi ga obsodili na podlagi obtožb terorizma, vključno z zaroto za uboj ameriških predstavnikov in uslužbencev ter za zaroto s ciljem priskrbeti protiletalske rakete.

Leta 1967 v Tadžikistanu rojeni But je bil sicer že leta 2002 v Belgiji obtožen pranja denarja, o njem pa kroži veliko zgodb. Orožje naj bi med drugim prodajal Afganistanu, Angoli, Liberiji, Ruandi, Sierri Leone, Sudanu in nekdanjemu Zairu.

Med Butovimi strankami naj bi bili nekdanji liberijski predsednik Charles Taylor, libijski voditelj Moamer Gadafi, pokojni zairski diktator Mobutu Sese Seko in obe strani državljanske vojne v Angoli. Šlo naj bi za orožje iz držav nekdanjega Varšavskega pakta, med drugim iz Romunije in Bolgarije ter držav z območja nekdanje Sovjetske zveze.

Povezan tudi z Al Kaido in talibani But, ki govori šest jezikov in je znan pod osmimi različnimi imeni, naj bi bil povezan tudi s talibani in mednarodno teroristično mrežo Al Kaida.

Nekdanji letalski častnik sovjetske armade velja za najbolj razvpitega trgovca z orožjem na svetu. Na višku kariere naj bi imel But floto 50 letal, s katerimi je oskrboval afriške državljanske vojne, posel pa je sicer domnevno opravljal po vsem svetu. ZDA so mu šele leta 2005 zamrznile račune, ker je prodajal orožje nekdanjemu predsedniku Liberije Taylorju, ki je obtožen vojnih zločinov.