Srbi bodo kupili rusko, Hrvati pa ameriško orožje

Ko se je srbski premier Aleksandar Vučić pretekli teden vrnil s tridnevnega obiska Rusije, so se vsi spraševali, katero od ponujenih pomoči Moskve je sprejel. Še posebej je završalo, ko je moskovski dnevnik Vzgljad objavil, da je bila na mizi tudi ponudba za dobavo orožja v vrednosti okoli 4,5 milijarde evrov.

Vojaško nakupovanje Najbolj so seveda poskočili Hrvati. Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je dejal, da je, tudi če bi Srbija kupila rusko orožje, Hrvaška članica Nata in bi se lahko obranila. Na to je srbski premier odgovoril, da "Srbija ne namerava nikogar napasti". "Hočemo le zavarovati svoje ozemlje, državljane in narod," je dejal. Ob tem je navrgle, da ne ve, zakaj Hrvaška potrebuje nove balistične rakete, in da mora srbska vojska najti orožje, s katerim bi se obranila teh raket.

Tudi Hrvaška je namreč v zadnjem tednu objavila, da bo kupila novo orožje. Oktobra je hrvaško ministrstvo za obrambo Pentagon zaprosilo, naj mu podari 16 lansirnih ramp za rakete M270 MLRS. Rakete z dosegom 300 kilometrov naj bi Hrvaška po poročanju Jutarnjeg lista kupila, prav tako tudi jurišne helikopterje Kiowa. Take rakete bi precej spremenile vojaško ravnotežje v regiji.

Beograd naj tiktaka po moskovskem času

Hrvaška in Srbija sta tako postali bojno polje ameriških in ruskih interesov. To, da želi Rusija že nekaj časa povečati vpliv na Srbijo, je jasno. Pred obiskom srbskega premierja v Moskvi je ruski veleposlanik v Beogradu Aleksandar Čapurin dejal, da gre "Vučić v Moskvo uskladiti ure". S tem je namignil na pričakovanja, da bo Srbija naravnana na moskovski čas. Če bo Srbija sprejela rusko orožarsko ponudbo, bi ji to lahko zaprlo vrata za vstop v Nato.

Po poročanju srbskega Blica naj bi bila Srbija izpostavljena ruski ofenzivi. "Vladimir Putin ima Srbijo za prioritetno državo zunanje politike," je pred obiskom Vučića dejal predsednik zunanjepolitičnega odbora ruske dume Aleksej Puškov.

Rusija vse več vlaga v srbsko gospodarstvo, pa tudi medije in nevladne organizacije. Tako so v zadnjem letu začeli izhajati proruski časopisi Ruska beseda, v srbščini pa je tudi ruski državni medij Sputnik. Hoteli so celo kupiti Studio B in B92. Ustanovili so tudi mrežo proruskih nevladnih organizacij, na primer Gorčakov, Ruski ekspres, Forum za odgovorno politiko, Vidovdan in druge. Ruski boj za Črno goro A če Srbija še koleba med Rusijo in Evropsko skupnostjo, je druga balkanska država na poti v Nato in EU odločneje zavrnila ruski vpliv. Črna gora je bila dolgo v ruski interesni sferi, saj je Rusom zagotavljala dostop do Sredozemlja. A črnogorski premier Milo Ðukanović se je odločno obrnil na ZDA. Ko je na primer v začetku leta obiskal Washington, so na ruskem zunanjem ministrstvu objavilo oster odziv, v katerem so zapisali, da "jim je žal, da je Đukanović razdrl stoletno prijateljstvo med Rusijo in Črno goro".

Tudi za nedavne proteste opozicije v Podgorici naj bi bili krivi Rusi. Opozicija je zahtevala odstop vlade, premier pa je trdil, da so protesti "poskus prekinitve nadaljevanja evropske poti Črne gore".

Rusiji je ta trenutek izjemno pomembno, da Črna gora, Srbija in tudi Bosna ne postanejo članice Nata. "Izkoriščajo vse prednosti in slabosti regije, da bi dosegli svoj cilj," je za Radio svobodna Evropa dejala Sonja Biserko, predsednica Helsinškega monitorja v Srbiji.

Pa smo ponovno pri orožju. Če bi Črna gora postala članica Nata, bi bila Srbija obkrožena z državami članicami zveze. Tako bi vse težje še naprej kolebala med članstvom v Natovem Partnerstvu za mir in navezanostjo na Rusijo.