Španska vlada varčuje, javni uslužbenci na ulice

Obsežni varčevalni ukrepi, za katere analitiki svarijo, da bi lahko recesijo v državi podaljšali za dodatno leto dni, so namenjeni rezanju proračunskega primanjkljaja. Vlada jih je sprejela pod pritiskom drugih članic območja z evrom, ki so Madridu obljubili do 100 milijard evrov pomoči za reševanje problematičnih bank.

Med ukrepi je zvišanje davka na dodano vrednost s 1. septembrom, ukinitev božičnic za javne uslužbence in zmanjšanje nekaterih davčnih olajšav. Manjša bodo tudi nadomestila za primer brezposelnosti, ministrstva pa bodo morala delovati z manjšimi proračuni. Finančni minister Cristobal Montoro je danes razkril še, da je vlada ustvarila javni sklad, vreden do 18 milijard evrov, s katerim bo finančno pomagala problematičnim regijam. V sklad bo šest milijard evrov prineslo posojilo nacionalne loterije, preostala sredstva pa bo zagotovila zakladnica.

Rezi pomenijo nove žrtve za Špance "v enem najbolj travmatičnih, dramatičnih in težkih časov v naši novejši zgodovini", je poudarila namestnica španskega premiera Soraya Saenz de Santamaria. Pozvala je k "enotnosti in odgovornosti" v času, ko je skoraj četrtina španske delovne sile brez zaposlitve.

Protseti v Madridu in Valencii

Ulice Madrida je kljub temu zavzelo na stotine javnih uslužbencev, ki so protestirali proti varčevalnim ukrepom in na več mestih zaustavili promet. Podobni protesti so se odvijali v Valencii.

Na situacijo se je z enim redkih političnih komentarjev danes odzval tudi španski kralj Juan Carlos. Ta je vlado pozval, naj pri spopadu s krizo ne pozabi na brezposelne. "Nihče ne bi smel biti izključen iz gospodarskega okrevanja, ki si ga vsi želimo in nanj upamo," je dejal na vladni seji, ki ji ima v skladu z ustavo pravico predsedovati, za kar se sicer redko odloči, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Mislim predvsem na mlade in tiste, ki nimajo zaposlitve in obetov za prihodnost," je dejal kralj.

Španija je četrto največje gospodarstvo območja z evrom, ki tiči v globoki recesiji. Julija je postala četrta država, ki je po Grčiji, Irski in Portugalski morala zaprositi za finančno pomoč drugih držav z evrom. O dejanski vsoti pomoči in pogojih zanjo se Madrid še pogaja.