Petek, 10. 5. 2019, 14.15
5 let, 7 mesecev
Slovenska zobozdravnika v grškem begunskem centru pregledala okoli 300 ljudi #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,10
9
Prva slovenska zobozdravnika sta se pred nekaj dnevi vrnila s humanitarne odprave v največjem begunskem centru Moria na grškem otoku Lezbos. Jure Poglajen in Lilijana Nikolić sta v dobrih dveh tednih poskrbela za zobozdravstveno oskrbo približno 300 beguncev. Poglajen je na današnji novinarski konferenci odpravo označil kot izjemno uspešno.
Zobozdravnika sta bila tam od 20. aprila do 5. maja. Jure Poglajen, sicer pobudnik projekta Slovenska zobozdravstvena odprava in ustanovitelj Ustanove za pomoč ogroženim Državljani sveta, je pojasnil, da bila tokratna odprava odziv na prošnjo britanske nevladne organizacije Health Point, ki vodi dve zobozdravniški ambulanti v begunskem namestitvenem centru Moria.
Po njegovih besedah je bila to prva akcija v okviru humanitarnih oprav, ki bodo potekale pod naslovom Slovenska zobozdravstvena odprava in pod skupnim okriljem Zdravniške zbornice Slovenije, Ustanove za pomoč ogroženim Državljani sveta in društva študentov dentalne medicine SiDSIC.
Zobozdravnik Jure Poglajen je pred odhodom spregovoril za Planet TV:
Največ puljenja zob
Skupaj s sodelavko Lilijano Nikolić sta na dan povprečno pregledala 35 beguncev, skupno nekje med 250 do 300. Oskrbeli so vse bolnike, razen enega, ki je imel hude težave z epilepsijo. Njun rekord je bil obravnava 44 ljudi v enem dnevu. "Slovenci smo se tako pokazali ne le kot učinkoviti, temveč tudi kot hitri zobozdravniki," je dejal Poglajen, po besedah katerega so delo slovensko odprave pohvalili tudi v Health Pointu.
Slovenski odpravi so pomagale tri asistentke, begunke, ki so tam same nastanjene. Kot je dejal, so bile sprva predvidene zgolj kot prevajalke, "a so zaradi pomanjkanja asistentov prevzele tudi to delo". Po Poglajnovih besedah so delovni pogoji v Morii dobri, a je bilo nekaj težav pri zagotavljanju sterilnosti, pogoji pa žal tudi niso omogočali koreninski zdravljenj, ki sta jih opravila zelo malo.
Naredila pa sta kar nekaj kompozitnih plomb, večinoma pa je šlo za puljenje zob, pri čemer je Poglajen izpostavil, da večina ljudi ni pristajala na puljenje zob "na prvo žogo", kar je znak, da gre za ljudi, ki so navajeni kakovostne oskrbe in jim ni vseeno za lastno zdravje.
Vse stroške sta plačala sama
Poglajen je zatrdil, da za opravljeno delo nista dobila plačila, še več, vse stroške sta plačala sama. "Nič od zbranega denarja ni šlo za nas osebno, ampak je šlo za stroške in donacije Health Pointu," je zatrdil. Ob tem je izrazil upanje, da ta odprava ni bila zadnja in da jima bodo bodo sledili ostali zobozdravniki ter študentje višjih letnikov stomatologije.
Predsednik odbora za zobozdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije Krunoslav Pavlović je dejal, da slovenski zobozdravniki zaznavajo stiske ljudi, pri tem pa še posebej slišijo klic socialno ogroženih skupin, ki jim želijo pomagati. Tako že sodelujejo s pro bono ambulantami, sedaj pa zaznavajo stisko migrantov tudi preko meja države na mestih, kjer si mogoče drugi zatiskajo oči.
Na različne prostovoljske dejavnosti slovenskih zdravnikov je opozorila tudi predsednica zbornice Zdenka Čebašek-Travnik.
9