Nedelja, 6. 6. 2021, 16.37
3 leta, 5 mesecev
Slovenija najmanj sredstev namenila zelenim in digitalnim naložbam
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
1
Od skupno okoli 2,6 milijarde evrov jih Slovenija za "zeleno" namenja 0,77 milijarde, za "digitalno" 0,17 milijarde in za "drugo" kar 1,62 milijarde.
Bruseljski inštitut Bruegel je objavil primerjalno analizo nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, ki bodo temelj za črpanje sredstev iz več kot 670 milijard vrednega instrumenta EU za okrevanje (RRF). Sodeč po tej analizi, slovenski načrt prednjači po visokem deležu "drugih" naložb, medtem ko je pri digitalnih in zelenih naložbah ta delež najnižji.
Do 2. junija je svoje načrte Bruslju posredovalo 23 držav članic, med njimi tudi Slovenija. Štirje načrti še manjkajo in v analizo zato niso bili vključeni.
Pri inštitutu tudi opozarjajo, da je primerjava nacionalnih načrtov zelo zahtevna, saj so podatki v njih predstavljeni v zelo različnih strukturah, z različno opredeljenimi kategorijami, prav poseben izziv pa poleg tega pomeni dejstvo, da lahko predvidene naložbe podpirajo različne namene, na primer zeleno, socialno in vključujočo rast ter politike, namenjene naslednji generaciji.
A vendarle so morale vse države članice v svojih načrtih navesti, kakšen skupni delež črpanih sredstev bodo namenile zelenim in digitalnim ciljem. Pri zelenih bi moral biti ta po pravilih EU vsaj 37-odstoten, pri digitalnih pa vsaj 20-odstoten.
Na splošno so države, ki jim iz RRF pripada relativno manj sredstev glede na njihov BDP, v svojih načrtih dale večji poudarek zelenim in digitalnim naložbam. To na primer velja za Nemčijo, Luksemburg in Dansko.
Države, ki jim iz RRF pripada več sredstev glede na njihov BDP, so medtem po ugotovitvah Bruegla predstavile bolj raznolike načrte z večjim deležem tako imenovanih drugih – nezelenih in nedigitalnih – naložb.
Med zadnjimi prednjači Slovenija. Od skupno okoli 2,6 milijarde evrov jih za "zeleno" namenja 0,77 milijarde, za "digitalno" 0,17 milijarde in za "drugo" kar 1,62 milijarde evrov. Deleža "zelenega" in "digitalnega" sta tako v slovenskem načrtu najnižja med primerjanimi, delež "drugega" pa občutno najvišji.
Slovenija je sicer tako kot velika večina preostalih držav članic v svojem načrtu predvidela porabo vseh zanjo rezerviranih nepovratnih sredstev iz RRF, obenem pa je med doslej sedmimi članicami, ki so zaprosile tudi za povratna sredstva iz tega instrumenta, in sicer za okoli 0,7 od mogočih 3,2 milijarde evrov.
1