Slovenci zaskrbljeni nad gospodarskim položajem

Slovenci so precej črnogledi tudi glede prihodnjega gospodarskega položaja Slovenije, a obenem še vedno ostajajo najbolj zadovoljni z življenjem med novimi članicami EU. 80 odstotkov Slovencev meni, da je gospodarski položaj države slab Če je bila ocena Slovencev glede gospodarskega položaja v lastni državi še spomladi nad evropskim povprečjem, pa je od tedaj zdrsnila pod evropsko povprečje. V Sloveniji tako gospodarski položaj države pozitivno ocenjuje le 20 odstotkov vprašanih, 80 odstotkov pa jih meni, da je ta slab. V sedemindvajseterici medtem v povprečju 75 odstotkov vprašanih gospodarski položaj lastne države ocenjuje kot slab, 23 odstotkov pa ga vidi kot dobrega. Najbolje so gospodarski položaj države ocenili Luksemburžani, najslabše Latvijci Najbolje sicer gospodarski položaj države ocenjujejo Luksemburžani, kjer ga kot dobrega označuje 77 odstotkov vprašanih, sledijo pa Danci, Nizozemci, Švedi in Finci. Najbolj negativno pa ga vidijo Latvijci, Madžari, Irci, Litovci, Bolgari, Grki in Portugalci, kjer več kot 90 odstotkov meni, da je položaj v nacionalnem gospodarstvu slab.

Slovenci črnogledo o domačem in svetovnem gospodarstvu V naslednjih 12 mesecih 40 odstotkov slovenskih vprašanih pričakuje poslabšanje gospodarskega položaja Slovenije, 27 odstotkov jih napoveduje njegovo izboljšanje, 31 odstotkov pa sprememb v slovenskem gospodarstvu ne pričakuje. Slovenci so tako nekoliko bolj črnogledi od evropskega povprečja, saj v EU poslabšanje razmer v povprečju napoveduje 31 odstotkov vprašanih.

Slovenci ocenjujejo stanje evropskega in svetovnega gospodarstva bolje kot stanje slovenskega gospodarstva. Gospodarski položaj Evrope kot dober ocenjuje 31 odstotkov vprašanih Slovencev, 68 odstotkov pa jih meni, da je gospodarski položaj Evrope slab.

Da je svetovno gospodarstvo v dobrem stanju, meni 23 odstotkov vprašanih v Sloveniji, 75 odstotkov pa meni, da je slabo. Obe področji Slovenci ocenjujejo bolje, kot sicer znaša povprečje v sedemindvajseterici, kjer evropsko gospodarstvo kot dobro ocenjuje 29 odstotkov vprašanih. Da je svetovno gospodarstvo v dobri kondiciji, pa meni 19 odstotkov vprašanih.

Zaskrbljeni zaradi slabega zaposlovanja in poslabšanih razmer na trgu dela Slovence močno skrbi stanje na področju zaposlovanja. 91 odstotkov Slovencev meni, da je stanje na področju zaposlovanje v Sloveniji trenutno slabo. Slovenija je tako nad povprečjem EU, kjer stanje na področju zaposlovanja kot slabo v povprečju ocenjuje 85 odstotkov vprašanih.

Tudi za prihodnjih 12 mesecev Slovenci niso pretirano optimistični. Poslabšanje razmer na trgu dela jih pričakuje 46 odstotkov, izboljšanje pa le 23 odstotkov. Večjih sprememb ne napoveduje 29 odstotkov vprašanih. Slovenci so glede tega precej podobni povprečnemu mnenju v EU, a so za malenkost bolj pesimistični.

Najbolj pereča problema Slovenije sta trenutno brezposelnost in gospodarski položaj Daleč najpomembnejši vprašanji, s katerima se trenutno sooča Slovenija, sta po mnenju anketirancev brezposelnost (56 odstotkov) in gospodarski položaj (52 odstotkov), s čimer javno mnenje v Sloveniji bolj ali manj ustreza povprečnemu evropskemu.

Glede na spomladansko javnomnenjsko preverjanje se je odstotek oseb v Sloveniji, ki izpostavlja brezposelnost, povečal za šest odstotkov, odstotek tistih, ki izpostavlja gospodarski položaj, pa zmanjšal za sedem odstotkov.

Kljub slabi oceni gospodarskega položaja v državi pa Slovenci še naprej ostajajo zelo zadovoljni z življenjem. S svojim življenjem je zadovoljnih 86 odstotkov vprašanih Slovencev, kar je enako kot v prvi polovici lanskega leta.

Slovenci nadpovprečno zadovoljni z življenjem Slovenija se glede zadovoljstva z življenjem nahaja nad evropskim povprečjem, kjer jih je z življenjem zadovoljnih 78 odstotkov, in je tista nova članica EU, katere prebivalci so najbolj zadovoljni s svojim življenjem.

Pred Slovenijo so po zadovoljstvu z življenjem v EU le Danci, kjer jih je z življenjem zadovoljnih kar 98 odstotkov, Luksemburžani in Švedi (96 odstotkov), Nizozemci in Finci (95 odstotkov), Britanci (91 odstotkov) in Belgijci (89 odstotkov).

Za večjo vlogo EU v boju proti krizi Slovenci sicer močno podpirajo večjo vlogo EU v boju proti krizi in preprečevanju njene ponovitve. Najbolj, 81-odstotno, so naklonjeni močnejši usklajenosti gospodarskih in finančnih politik članic unije, več kot tričetrtinsko pa podpirajo tudi nadzor EU, ko gre za porabo javnih sredstev za reševanje finančnih ustanov, nadzor EU nad mednarodnimi finančnimi skupinamki in okrepljeno globalno vlogo EU pri regulaciji finančnega sektorja.

Slovenci so sodeč po jesenskem Eurobarometru tudi izrazito naklonjeni večji vlogi unije na številnih področjih. Manj kot 50 odstotkov jih prenos večjega dela pristojnosti na raven EU podpira le v primerih pokojninskega sistema, davkov, zdravstva, sociale, boja proti brezposelnosti, varstva potrošnikov in izobraževanja.

Slovenija za spopad s prihodnostjo potrebuje več reform Slovenci se v veliki večini (70 odstotkov) strinjajo, da Slovenija za spopad s prihodnostjo potrebuje več reform, le 24 odstotkov pa se jih s tem ne strinja. Večina Slovencev (69 odstotkov) jih podpira tudi idejo, da je potrebno uveljaviti reforme v korist prihodnjih generacij, pa čeprav gre to na račun sedanje. Slovenci glede teh pogledov malenkost zaostajajo za povprečjem EU.

Širitev EU podpirata dve tretjini Slovencev Raziskava Eurobarometer je tudi pokazala, da nadaljnjo širitev Evropske unije podpira 68 odstotkov Slovencev, kar je visoko na povprečjem unije, ki znaša 46 odstotkov. Slovenija je po stopnji podpore širitvi tretja med državami sedemindvajseterice za Poljsko in Slovaško, ki obe beležita 70-odstotno podporo širitvi. Širitev najmanjšo podporo uživa v Avstriji (28 odstotkov), Nemčiji (31 odstotkov) ter Franciji (34 odstotkov).

Podpora širitvi zrasla za pet odstotnih točk Podpora širitvi je večja v skupini držav članic, ki so v EU vstopile leta 2004 ali kasneje, kakor v starih članicah. V tej skupini 15 držav širitev podpira 41 odstotkov vprašanjih, 49 odstotkov pa ji nasprotuje.

V primerjavi s prejšnjim merjenjem Eurobarometra je v Sloveniji podpora širitvi zrasla za pet odstotnih točk, na ravni sedemindvajseterice pa za tri odstotne točke. Največji porast podpore v posamezni državi so zabeležili v Luksemburgu, in sicer za 12 odstotnih točk, največji upad, za devet odstotnih točk, pa v Romuniji.

Raziskavo so v Evropski komisiji izvedli med 24. oktobrom in 15. novembrom lani na vzorcu 1015 oseb v Sloveniji.