Nedelja, 24. 8. 2025, 14.45
10 ur, 45 minut
Sladkorni bolnik Žiga Papež začel podvig življenja: po slovenski transverzali z le petkilogramskim nahrbtnikom #video #foto
Ultravzdržljivostni športnik, popotnik in ambasador diabetesa Žiga Papež je danes ob 8. uri začel neverjeten podvig. Kot prvi človek s sladkorno boleznijo tipa 1 se je podal na pot od Maribora do Ankarana in bo v samo 18 dneh poskušal prehoditi več kot 616 kilometrov dolgo Slovensko planinsko pot, ki jo je poimenoval Sladka slovenska transverzala. Na pot se je podal z le 5,3 kilograma težkim nahrbtnikom. Kaj vse ima v njem in kako namerava z le nekaj osnovnimi potrebščinami preživeti prihodnjih 18 dni, je razkril v zgornjem videoposnetku. V Mariboru pod Pohorjem so ga na podvig življenja pospremili številni sorodniki, sponzor Dana in drugi obiskovalci. Na poti se mu za en dan lahko pridružite tudi vi. Kdaj in kje, preverite v nadaljevanju.
Ob sedmi uri zjutraj smo Žigo pričakali v Mariboru pod Pohorjem in ga v družbi številnih podpornikov pospremili na podvig življenja. Na pot je stopil vidno nasmejan.
"Malo nervoze je prisotne. Zadnji teden sem želel narediti še nekaj stvari, ki jih prej nisem utegnil. Sem pa danes ponoči veliko boljše spal kot lani pred podvigom na North Cape. A vendarle to ni bila tako nora preizkušnja kot ta, to mislim predvsem z vidika nevarnosti. Slovenska planinska pot je precej bolj zahtevna, vseeno pa je bil podvig na North Cape zame prva taka preizkušnja. Ker vem, da mi je uspelo, sem zdaj bolj pomirjen," je tik pred startom povedal Papež.
Žiga Papež pred odhodom na Slovensko planinsko pot
Kaj so Žigi pred odhodom sporočili domači, si poglejte v spodnjem videoposnetku.
"Ko smo izvedeli za sinovo bolezen, nas je zelo prizadelo, a nismo vrgli puške v koruzo"
Žigov oče Sandi Papež
S sladkorno boleznijo tipa 1 živi od 12. leta starosti in ni mu bilo vedno lahko. "Ni bilo vedno vse rožnato. Imel sem obdobja, ko nisem verjel, da lahko počnem nekatere vsakdanje stvari, ki so ti, ko si zdrav, samoumevne. Bolezen me je v nekaterih trenutkih, pri nekaterih stvareh zaustavila, vendar jo zdaj vedno bolj dojemam drugače in poskušam dokazovati, da je mogoče biti uspešen."
Kako sinovo bolezen doživlja družina, je povedal tudi Žigov oče Sandi Papež. "Mi smo bili vedno bolj športna družina, zato nas je, ko smo izvedeli, da ima Žiga sladkorno bolezen tipa 1, zelo prizadelo. Kljub temu nismo vrgli puške v koruzo. Stali smo mu ob strani in ga spodbujali, naj se kljub bolezni ukvarja s športom. V času, ko je že imel bolezen, je dosegal lepe rezultate."
Zbira sredstva za tabor za otroke s sladkorno boleznijo
Prvotni namen projekta Sladka slovenska transverzala je, kot je povedal Žiga, pokazati in motivirati ljudi, ki imajo kakršnekoli omejitve, naj bodo zdravstvene ali kakršnekoli druge, da se tudi z omejitvami da marsikaj doseči, narediti, uspeti.
Drugi namen Papeževega podviga pa je dobrodelnost. "Zbiram sredstva za moj prvi tabor za otroke s sladkorno boleznijo tipa 1. Takoj po podvigu, upam, da uspešno opravljenem, torej deset dni po njem, se bom lotil otroškega tabora. Prijave so polne in komaj čakam, da izpeljemo tabor za 25 otrok," je napovedal sogovornik in dodal, da je takoj, ko se je podal v podvig Sladka slovenska transverzala in mu dodal dobrodelno noto, vedel, za kaj bo zbiral sredstva.
Hvala, ker verjamete v ljudi. In v korake, ki štejejo dvojno.
Žiga Papež
Tabor bo potekal v Dolenjskih Toplicah. Tudi program je že sestavljen. "To bo športno-izobraževalni tabor. Veliko bo poudarka na osnovah gibanja. Otroke bi rad seznanil s tem, kaj sploh gibanje je, kako se gibamo, zakaj se gibamo, da bodo vedeli, kako deluje naše telo. Predvsem pa si želim, da bi se otroci zabavali in si izmenjevali življenjske izkušnje, predvsem tiste, povezane s sladkorno boleznijo tipa 1," je še povedal Papež, sicer diplomant fakultete za šport.
Pri pripravah na tabor, ki ga bo Žiga deset dni po podvigu organiziral za otroke s sladkorno boleznijo tipa 1, mu pomaga tudi partnerka Erika Abolnar.
Štirinajst dni pred startom doživel veliko streznitev
Pred 616 kilometrom dolgim in okoli 18 dni trajajočim "sladkim" projektom je imel priprave v obliki vzdržljivostnih večtedenskih projektov. Zaradi slabega počutja se je na eni od svojih priprav na podvig moral obrniti. Želenega vrha tako ni dosegel. Kako je to sprejel in kako se je odzval?
"Ta izkušnja je bila res nepredvidljiva. Zelo me je presenetila in v skrbeh sem bil tudi še kar nekaj časa po tem. Zgodilo se je ob res nepravem času, slab mesec pred startom. Morda je bila tudi moja napaka, da sem se visokogorja lotil nekoliko pozno. Če bi se še enkrat lotil priprav, bi visokogorje in slovenske vrhove preveril nekoliko prej," je pojasnil sogovornik.
Med pripravami se je na eni od poti moral obrniti, saj se ni počutil dobro.
Izkušnja ga je tako streznila, da je takoj po vrnitvi poiskal pomoč in nasvete. "Me je pa zagotovo ta izkušnja spodbudila, da bom bolj previden, prej namreč nisem bil toliko. Prej sem v visokogorju preveč divjal. Poklical sem gorske vodnike in alpinista na slovenski planinski zvezi, ki je tudi diabetik. On mi je ogromno pomagal. Dal mi je konkretne nasvete in razkril izkušnje, skupaj pa sva tudi premagala vzpon na Jalovec. Na tej enodnevni turi sem znova dobil več samozavesti, previdno in počasi pa sem obiskal še nekaj preostalih vrhov. Tako sem dobil zaupanje vase in mislim, da sem suveren in se zdaj veliko boljše znajdem. Sem ravno prav previden, a še vedno dovolj drzen," je povedal.
Oče mu pripravlja posebno presenečenje
Na začetku si je Žiga želel, da bi pot prehodil povsem sam, potem pa so v stik z njim stopili številni ljudje, ki bi se mu želeli pridružiti. "Zato sem si rekel: pa saj konec koncev to ni projekt, s katerim bi promoviral vrhunski šport ali ekstremno tekmovalnost, ampak zdrav duh v zdravem telesu. Tako sem se odločil, da na pohod povabim tudi tiste, ki si želijo iti. Konec koncev je namen projekta ljudi motivirati h gibanju," je ob te povedal Žiga.
Današnjo turo, 43 kilometrov dolgo pot do Slovenj Gradca, bo tako opravil v družbi prijatelja, že jutri pa se mu morda pridruži kdo drug. Kdo vse, Žiga še ne ve, saj mu najbližji pripravljajo presenečenje. Kakšno, je v videoposnetku razkril njegov oče Sandi Papež.
Lahko se mu pridružite, a upoštevajte naslednja navodila
Žiga pohodnikom, ki se mu nameravajo pridružiti, priporoča, da si sami uredijo prevoz, hrano in prenočišče, se obnašajo odgovorno, imajo primerno obutev, upoštevajo navodila Planinske zveze Slovenija in vremenske razmere ter se projektu priključijo s čim več dobre volje.
Pridružite pa se mu lahko tudi vi. Papež pohodnike poziva, naj se mu pridružijo le za en dan, druge dni pa nadaljujejo samostojno. Prav tako priporoča, da si pohodniki sami uredijo prevoz, hrano in prenočišče, se obnašajo odgovorno, imajo primerno obutev, upoštevajo navodila Planinske zveze Slovenija in vremenske razmere ter se projektu priključijo s čim več dobre volje. "Ta podvig ni tekmovanje, ampak priložnost za povezovanje, pogovor, ozaveščanje," je poudaril Žiga.
Poleg tega bo vseskozi pisal tudi blog, fotografiral, snemal vlog in objavljal, kako mu gre. "Ljudje si predstavljajo, da samo hodiš, greš spat, nekaj poješ in si dobro. Ampak zadal sem si dodatno obveznost, torej pisanje bloga, fotografiranje in snemanje vloga. To bom delal, ker bi svoj podvig rad čim bolj približal ljudem in prek njega ozaveščal o zdravem življenjskem slogu, o sladkorni bolezni. Brez tega bi ljudem zelo težko prestavil, za kaj gre."
Povedal je tudi, da bo držal svoj tempo, saj bi mu prav prilagajanje drugim lahko škodilo. "Že to, da se bomo srečali pri kakšni koči, kakšno rekli in posneli kakšno fotografijo, mi bo veliko pomenilo," je pred odhodom na 616 kilometrov dolgo, 18 dni trajajočo in 37 tisoč višinskih metrov visoko pot še povedal Papež.
Žiga je bil pred startom vidno dobre volje.
Na pot se je podal z le 5,3-kilogramskim nahrbtnikom.
Pred odhodom še prigrizki za moč, ki so nastali izpod rok Karmen Abolnar, mame Žigove partnerke ...
... sladek poljub ...
... sladek objem ...
... žig ...
... in sladka transverzala se lahko začne.
Žiga, srečno.