Sirizi za absolutno večino zmanjkala dva sedeža, neonacisti na tretjem mestu (foto)

Sirizi sta, kot kažejo delni neuradni rezultati po preštetih 99,8 odstotka glasovnic, za absolutno večino v parlamentu zmanjkala dva sedeža, tako da bo morala iskati zaveznike. Po navedbah grških analitikov bi lahko Siriza koalicijo sklenila z levosredinsko stranko To Potami, ki je na volitvah zasedla 4. mesto in bo v parlamentu dobila 17 sedežev.

Na drugem mestu je stranka Nova demokracija dozdajšnjega premierja Antonisa Samarasa, ki je prejela 27,81 odstotka glasov (zasedla bo 76 sedežev), na tretjem pa neonacistična stranka Zlata zora. Prejela je 6,28 odstotka glasov in bo v parlamentu zasedla 17 sedežev.

Cipras: S trojko je konec Vodja zmagovalne Sirize Aleksis Cipras je po zmagi dejal, da Grčija končuje obdobje strogega varčevanja. "Grški narod piše zgodovino, strogo varčevanje puščamo za sabo. Odločitev naših ljudi pomeni, da je konec s trojko mednarodnih posojilodajalcev," je zvečer dejal svojim privržencem v Atenah.

Napovedal je, da se bo z mednarodnimi posojilodajalci - EU, Evropsko centralno banko in Mednarodnim denarnim skladom - pogajal za pravično in vzdržno rešitev za Grčijo in za Evropo.

"Ne bomo šli v konflikt, ampak ne bomo se več podrejali, imamo veliko priložnost za nov začetek v novi Evropi," je napovedal prihodnji grški premier.

50 dodatnih sedežev za zmagovalko volitev Grška volilna zakonodaja za zmagovalko volitev predvideva nagrado, saj se 250 od 300 sedežev proporcionalno razdeli med stranke glede na deleže glasov, ki so jih prejele, najmočnejša stranka pa dobi še 50 dodatnih sedežev, kar naj bi okrepilo možnosti za oblikovanje stabilne vlade.

Evropa je na trnih Zmaga Sirize bo po pričakovanjih na staro celino vnesla precej nemira. Stranka je namreč napovedala ponovna pogajanja o pogojih 240 milijard evrov vredne mednarodne finančne pomoči Grčiji ter o odpisu dolga.

Zaradi tega so se pred volitvami že pojavila ugibanja o morebitnem izstopu Grčije iz območja z evrom, čeprav se Siriza za to ne zavzema.

Na volišča se je podalo okoli 63 odstotkov grških volilnih upravičencev, potem ko poslancem decembra lani v treh poskusih ni uspelo izvoliti predsednika države. Za 300 sedežev v parlamentu se je potegovalo 22 strank in zavezništev.