V nemškem parlamentu poteka vroča razprava o višini poslanske plače. Predsednik bundestaga Norbert Lammert je namreč pozval k reformi zakona o plačah poslancev.
Na prvi pogled nemška zakonodaja deluje kot poziv k brezsramnemu bogatenju, o višini plače namreč odločajo kar poslanci sami. O tem razpravljajo na javnih sejah, kar pa številne poslance razumljivo spravlja v zadrego. Nekaj utehe za javnost predstavlja podatek, da naj bi se poslanska plača načeloma usklajevala s plačo višjih sodnikov, piše DW.
Usklajevanje z rastjo plač preostalih zaposlenih?
Ob vsakem povišanju sodniških plač se zato razvije tudi razprava o dvigu poslanskih plač. Še posebej zdaj, ko je plača višjih sodnikov za kar 268 evrov višja od poslanske plače. Delovna skupina v bundestagu sicer že nekaj časa išče novo metodologijo za izračun poslanske plače. Nekdanji pravosodni minister Edzard Schmidt-Jortzig predlaga, da bi se poslanska plača usklajevala z rastjo plač preostalih zaposlenih prebivalcev.
Večina poslancev bi se s tem predlogom najverjetneje strinjala, pritrjuje mu tudi poslanec socialdemokratov Florian Pronold. "Dobro bi bilo, da bi rast naših plač uskladili z rastjo plač preostalih zaposlenih, na ta način se tudi javnost ne bi več pritoževala," pravi. Predsednik bundestaga predlaga, da se pravilnik o poslanskih plačah spremeni še pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami.
Poleg poslanske plače še dodatek za stroške
Poslanci stranke Levica že več let nasprotujejo povišanju poslanske plače, vsako izplačano povišico pa darujejo v humanitarne namene. Kakršnokoli rešitev bo že prinesla delovna skupina, javnost verjetno ne bo zadovoljena. Največji trn v peti pa ni višina poslanske plače, ki trenutno znaša 8.252 evrov bruto, temveč dodatek za stroške, ki vsakemu poslancu nanese še dodatnih 4.123 evrov. In to povsem pavšalno, ne da bi poslanec tudi dokazal, da je denar dejansko porabil za stroške, povezane s poslanskim delom. Ta dodatek je neobdavčen, se pa zmanjšuje v primeru odsotnosti s parlamentarnih sej.
Vsakemu poslancu pripada tudi 15.800 evrov za zaposlovanje sodelavcev. Edino pravilo je, da ne sme zaposliti svojih sorodnikov. V tem primeru morajo delati brezplačno. Po končanju mandata poslance čaka tudi solidna odpravnina – ena mesečna plača za vsako leto, ki ga je preživel v bundestagu. Tako lahko poslanci, ki so v parlamentu že več desetletij, na koncu dobijo tudi več kot 100 tisoč evrov odpravnine za mirno starost.
Vprašanje pokojnin in dodatnih zaposlitev
Z vidika tega je najspornejše vprašanje pokojnin. Poslanci namreč niso dolžni prispevati v pokojninsko blagajno, kljub temu pa jim pripada pokojnina, ki – odvisno od dolžine mandata – lahko znaša tudi 5.570 evrov mesečno. Kritiki tovrstnega dobrodušnega pokojninskega sistema zato predlagajo ukinitev tega privilegija in prehod na zasebno pokojninsko zavarovanje, ki bi ga morali poslanci plačevati sami.
Še ena težava so dodatne zaposlitve poslancev. Nedavna preiskava je namreč pokazala, da je ena poslanka kar 150 dni v letu, kljub mandatu v bundestagu, še vedno opravljala delo odvetnice. Odmeval je tudi škandal socialdemokratskega kandidata za kanclerja Peera Steinbrücka, ki je poleg plače poslanca z govori dodatno zaslužil več milijonov evrov.