Petek,
28. 4. 2023,
17.34

Osveženo pred

1 leto, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

89

Natisni članek

Natisni članek

Evropska unija vojna Rusija vojska Ukrajina

Petek, 28. 4. 2023, 17.34

1 leto, 2 meseca

429. dan vojne v Ukrajini

Ukrajinski obrambni minister: Vojska je nared za ofenzivo

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

89

Ukrajinski vojaki | ​​​​​​​Ukrajina naj bi bila pripravljena na protinapad. | Foto Guliverimage

​​​​​​​Ukrajina naj bi bila pripravljena na protinapad.

Foto: Guliverimage

Ukrajinska vojska je nared za ofenzivo, priprave se bližajo koncu, je danes sporočil ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov, pri čemer konkretnih podrobnosti ni navedel. "Na splošno smo v visokem odstotku že pripravljeni," je dejal in dodal, da bodo krenili v ofenzivo, "če bo Bog dal, če bo vreme sodelovalo in bo taka odločitev poveljnikov".

Poudarki dneva: 

20.46 V Rusiji odslej strožje kazni za veleizdajo, sabotažo in terorizem
17.29 Ukrajinski obrambni minister: Priprave pri koncu, vojska nared za ofenzivo
16.25 Pred eksplozijami v bližini plinovodov Severni tok 1 in 2 septembra lani opazili rusko plovilo
14.30 V Donecku po navedbah okupacijskih oblasti v ukrajinskem napadu ubitih sedem ljudi
12.48 ESČP Rusiji naložilo plačilo milijonske kazni Gruziji
12.28 Članice EU podprle podaljšanje odprave carin za ukrajinsko žito
10.57 Rusi se pripravljajo na ofenzivo 
9.13 Zelenski: Tega ne bomo pozabili 
7.00 Rusi napadli Kijev 

20.46 V Rusiji odslej strožje kazni za veleizdajo, sabotažo in terorizem

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes podpisal zakone, ki določajo višje kazni za veleizdajo, sabotažo in terorizem, je razvidno iz danes objavljenega besedila zakonodaje. Kazen za veleizdajo so tako zvišali na dosmrtni zapor, za sabotažo s 15 na 20 let zapora, kazen za "mednarodni terorizem" pa so zvišali z deset na 12 let.

V Rusiji so pred kratkim zaradi domnevne veleizdaje na 25 let zapora obsodili opozicijskega politika in aktivista Vladimirja Kara-Murzo. Za krivega veleizdaje so ga spoznali zaradi kritik vojne v Ukrajini in širjenja laži o ruski vojski.

Njegova obsodba je bila sicer zadnja v nizu poskusov utišanja opozicijskih glasov v Rusiji po invaziji na Ukrajino.

Poleg višjih kazni za veleizdajo, sabotažo in terorizem je Putin podpisal tudi zakon, ki kriminalizira "pomoč pri izvajanju odločitev mednarodnih organizacij, v katere Rusija ni včlanjena, ali tujih državnih organov".

Obtožencem v tem primeru grozi kazen do milijona rubljev oziroma okoli 11.300 evrov ali do pet let zapora.

17.29 Ukrajinski obrambni minister: Priprave pri koncu, vojska nared za ofenzivo

Oleksij Reznikov je sicer v četrtek posvaril pred previsokimi pričakovanji glede načrtovane spomladanske protiofenzive ukrajinskih sil. Kot je dejal, so se pričakovanja precej dvignila po uspehih ukrajinske vojske, čeprav so po ruskem napadu sprva le upali, da bo država nekako preživela.

Oleksij Reznikov | Foto: Reuters Oleksij Reznikov Foto: Reuters

"Na splošno smo v visokem odstotku že pripravljeni," pa je danes dejal Reznikov in pojasnil, da je potrebna tehnologija "pripravljena in delno dobavljena".

Vendar pa za nekatere oborožitvene sisteme usposabljanja ukrajinskih vojakov še niso končana. "Poleg tega, da je orožje na voljo, ga je treba tudi obvladati," je dejal minister in dodal, da bodo ofenzivo tudi izvedli, "če bo Bog dal, če bo vreme sodelovalo in bo taka odločitev poveljnikov".

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je v četrtek v Bruslju dejal, da so zavezniki in partnerji Nata Ukrajini doslej zagotovili 1550 oklepnih vozil in 230 tankov, ter da te dobave predstavljajo več kot 98 odstotkov bojnih vozil, obljubljenih Ukrajini v okviru mednarodne kontaktne skupine pod vodstvom ZDA.

16.25 Pred eksplozijami v bližini plinovodov Severni tok 1 in 2 septembra lani opazili rusko plovilo

Danska patrulja je v bližini sabotiranih plinovodov Severni tok 1 in 2 tik pred skrivnostnimi eksplozijami septembra lani fotografirala plovilo ruske mornarice, specializirano za podmorniške in podvodne operacije, je danes poročal danski časnik Information.

Rusko ladjo SS-750 so fotografirali v Baltskem morju, štiri dni pred še vedno nepojasnjenimi eksplozijami na plinovodu, ki Rusijo povezuje z Nemčijo. Na ladji, ki je po besedah švedskega vojaškega analitika specializirana za podvodne operacije, se nahaja tudi mini podmornica.

"Danska vojska je potrdila, da je bilo 22. septembra 2022 z danskega patruljnega čolna na območju vzhodno od Bornholma posnetih 26 fotografij ruskega plovila," je zapisal časnik Information.

Nekdanji danski obveščevalec in analitik Jacob Kaarsbo je za časnik povedal, da prisotnost ladje SS-750 na območju osvetljuje dogajanje v regiji v dneh pred septembrsko sabotažo. "Potrditev je bila še posebej zanimiva, ker vemo, da ta ladja lahko izvede takšno operacijo," je dejal Kaarsbo.

Severni tok | Foto: posnetek zaslona/Revija Lady Foto: posnetek zaslona/Revija Lady
Sedem mesecev po eksplozijah na plinovodih Severni tok 1 in 2 kljub preiskavam v Nemčiji, na Švedskem in Danskem, ki še potekajo, še vedno ni jasno, kdo je odgovoren za eksplozijo.

Ameriški raziskovalni novinar Seymour Hersh je februarja trdil, da je ameriška mornarica Norveški med Natovo vajo pomagala namestiti eksploziv na plinovode in ga več mesecev zatem daljinsko sprožila. Njegove trditve je takrat podprla tudi Rusija, ki je za sabotažo obtožila Zahod, na čelu z ZDA, in pozvala k mednarodni preiskavi. Zahodne države so na drugi strani za eksplozije na plinovodih obtožile Moskvo.

Ameriški časnik New York Times je nato marca poročal, da so ameriški obveščevalci pridobili podatke, ki so kazali na to, da je bila odgovorna "proukrajinska skupina", brez vpletenosti ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in oblasti v Kijevu.

Tožilec, ki vodi preiskavo na Švedskem, je marca dejal, da še vedno ni jasno, kdo stoji za sabotažo, in zadevo označil za izjemno zapleten primer. "Naša glavna domneva je, da za tem stoji država," je dejal.

14.30 V Donecku po navedbah okupacijskih oblasti v ukrajinskem napadu ubitih sedem ljudi

Ruske okupacijske oblasti v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine so danes sporočile, da je bilo v središču glavnega mesta regije zaradi obstreljevanja z ukrajinskih položajev ubitih sedem ljudi.

"Zadeli so bolnišnico, park in več stanovanjskih stavb. Po prvih podatkih je bilo ubitih sedem ljudi, med njimi otrok, več kot deset pa je bilo ranjenih," je na Telegramu sporočil vodja proruskih oblasti v Donecku Denis Pušilin.

12.48 ESČP Rusiji naložilo plačilo milijonske kazni Gruziji

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je danes razsodilo, da mora Rusija Gruziji plačati skoraj 130 milijonov evrov odškodnine za kršitve, storjene nad številnimi Gruzijci po oboroženih spopadih med stranema avgusta 2008, do katerih je prišlo zaradi separatističnih gruzijskih republik Abhazije in Južne Osetije.

Ozadje je sodba omenjenega sodišča z januarja 2021. V njej so sodniki ugotovili, da je Rusija odgovorna za "nečloveška" dejanja proti gruzijskim državljanom po koncu spopadov, ki so trajali od 8. do 12. avgusta 2008.

Gruzija je v vojni proti Rusiji izgubila nadzor nad svojima separatističnima regijama Abhazijo in Južno Osetijo. Sodišče je sicer prišlo do zaključka, da Rusija ne more biti odgovorna za kršitve človekovih pravic med petdnevno vojno. A po premirju 12. avgusta 2008 so bile ruske oblasti odgovorne za razmere na konfliktnem območju in bi morale tudi uveljaviti konvencijo o človekovih pravicah, so takrat menili sodniki.

Vendar pa je Rusija južnoosetijskim silam dovolila ropanje, požige, zlorabe in mučenje. Gruzijski civilisti so bili ujeti, izgnani ali ubiti, so v takratni razsodbi navedli sodniki, kot poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Vse do zdaj je ostalo odprto vprašanje odškodnine. Sodniki v Strasbourgu so danes razsodili, da mora Rusija Gruziji plačati skoraj 130 milijonov evrov, od tega okoli 115 milijonov evrov zato, ker Gruzijcem niso dovolili vrnitve v Abhazijo in Južno Osetijo.

Ali bo Gruzija dejansko kmalu dobila denar, ostaja odprto. Ruski predsednik Vladimir Putin je namreč napovedal, da ne bo več priznaval sodb ESČP.

Rusija je bila zaradi agresije proti Ukrajini izključena iz Sveta Evrope in tako ni več pogodbenica Evropske konvencije o človekovih pravicah, za spoštovanje katere skrbi sodišče. Pri ESČP sicer še vedno teče več tisoč tožb proti Rusiji, še poroča dpa.

12.28 Članice EU podprle podaljšanje odprave carin za ukrajinsko žito

Države članice EU so danes podprle podaljšanje uredbe, v skladu s katero je EU junija lani odpravila carine na ukrajinsko žito, je na Twitterju sporočilo švedsko predsedstvo Svetu EU. "To bo omogočilo nadaljnjo podporo ukrajinskemu gospodarstvu spričo ruske invazije na Ukrajino," so zapisali. Evropska komisija je konec februarja predlagala enoletno podaljšanje. Zaradi odprave carin se je sicer več članic znašlo v težavah, rešitev na ravni EU še iščejo, še piše STA.

Na Evropski komisiji, ki je februarja predlagala enoletno podaljšanje, so ob tem poudarili, da postopek še ni končan. Zdaj bo moral podaljšanje uredbe potrditi še Evropski parlament, nato pa dokončno še Svet EU, so pojasnili.

EU je v začetku junija lani carine odpravila za eno leto. Obenem je v luči posledic ruskega napada na državo in blokade ukrajinskih pristanišč za žito iz te države omogočila tranzitne koridorje do pristanišč v uniji.

A ker obstoječa infrastruktura vseh količin žita ne uspe obdelati, prihaja do kopičenja zalog, zaradi česar je na trgu pristalo veliko žita po tako nizkih cenah, da izkrivljajo tržne razmere. To največ težav povzroča na Poljskem, Slovaškem, Madžarskem, Romuniji in Bolgariji, ki so nedavno večinoma prepovedale uvoz ukrajinskega žita.

Bruselj predlaga, da bi lahko v teh pet članic pšenico, koruzo, oljno ogrščico ter sončnična semena in olje uvozili zgolj, če bi bilo blago namenjeno v druge članice ali tretje države. Obenem predlaga 100 milijonov evrov pomoči za kmete v teh državah.

10.57 Rusi se pripravljajo na ofenzivo 

Protitankovski jarki v bližini zasedenega mesta Polohy na jugovzhodu Ukrajine se raztezajo na 30 kilometrih. Za njimi so vrste betonskih barikad, t. i. zmajevih zob.  Še bolj v ozadju so obrambni jarki, kjer bodo nameščene ruske čete.

Obrambe, vidne na satelitskih posnetkih, ki jih je posnela Capella Space, so del obsežne mreže ruskih utrdb, ki se širijo od zahodne Rusije prek vzhodne Ukrajine do Krima in so zgrajene v pripravljenosti na večji ukrajinski napad, poroča Reuters.

Obramba, jarki, vojna, Ukrajina | Foto: Reuters Foto: Reuters

Pri Reutersu so natančno pregledali satelitske posnetke na tisoče obrambnih položajev tako znotraj Rusije kot vzdolž ukrajinskih frontnih črt, ki kažejo, da je najbolj branjena v južni regiji Zaporožja in prehodu na polotok Krim. Šest vojaških strokovnjakov meni, da bi lahko obramba, ki so jo večinoma zgradili po hitrem jesenskem napredovanju Ukrajine, naslednjič otežila napredek Ukrajine in da bo ta odvisen od sposobnosti učinkovitega izvajanja zapletenih kombiniranih operacij na terenu.

Obramba, jarki, vojna, Ukrajina | Foto: Reuters Foto: Reuters

Ukrajinska protiofenziva bi lahko spremenila dinamiko vojne, ki se je upočasnila v krvavo bitko izčrpavanja, in vojaški strokovnjaki pravijo, da bi dolžina fronte na približno 1.200 kilometrih lahko raztegnila rusko obrambo. Če bi Kijevu uspelo prevzeti nadzor nad jugom, bi lahko ponovno pridobil neoviran dostop do svojih črnomorskih izvoznih poti v času, ko je Rusija napovedala, da bi lahko zaprla žitni koridor.

Obramba, jarki, vojna, Ukrajina | Foto: Reuters Foto: Reuters

Glede na satelitske posnetke so ruski položaji najbolj zgoščeni v bližini frontnih črt v jugovzhodni regiji Zaporožja, na vzhodu in čez ozek pas zemlje, ki povezuje polotok Krim s preostalim delom Ukrajine. Vsi vojaški strokovnjaki so pričakovali, da bo glavni udar protiofenzive na jugu, čeprav so bili najhujši spopadi v zadnjih mesecih skoncentrirani na vzhodu, zlasti okoli mesta Bahmut.

Mesto Polohy, prikazano na satelitskih posnetkih Capella Space, leži v regiji Zaporožje in je ključni prehod Ukrajine, da udari na večinoma ravninski jug. Preostali del juga leži onkraj reke Dnipro, s številnimi naravnimi ovirami, ki jih morajo ukrajinske sile premagati, še piše Reuters.

9.13 Odziv Zelenskega po zadnjih napadih: Tega ne bomo pozabili 

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je objavil posnetek posledic zadnjih napadov ruskih sil. "Tega ne bomo pozabili," je komentiral sinočnje ruske raketne napade na Uman, Dnipro in Kijev.

Na svojem kanalu na Telegramu je objavil posnetek posledic napada in zapisal:

"Moje sožalje vsem, ki so izgubili svoje najdražje zaradi ruskega terorja," je Zelenski zapisal na Telegramu. "Hvaležen sem letalskim silam, naši zračni obrambi, vsem, ki pomagajo pri premagovanju posledic sovražnih napadov, vsem, ki ščitijo naše ljudi. Ta ruski teror se mora soočiti s poštenim odgovorom Ukrajine in sveta. In se tudi bo," je dodal Zelenski.

Število mrtvih v sinočnjih napadih na Ukrajino je naraslo na osem. Uman, Ukrajina. | Foto: Reuters Število mrtvih v sinočnjih napadih na Ukrajino je naraslo na osem. Uman, Ukrajina. Foto: Reuters

Najmanj šest ljudi je bilo ubitih v Umanu, mestu, kjer sta dve ruski križarski raketi zadeli devetnadstropno stanovanjsko stavbo. Tri otroke so rešili iz ruševin. V Dnipru sta bili ubiti 31-letna ženska in njena dveletna hči, je sporočil regionalni guverner Serhij Lisak. V istem mestu so bili ranjeni štirje ljudje. Poveljnik ukrajinske vojske Valerij Zalužni je sporočil, da so bile ruske rakete izstreljene iz letala, ki je letelo nad Kaspijskim jezerom. Žaluzni je dodal, da je ukrajinska zračna obramba prestregla 21 od 23 izstreljenih raket Kh-101 in Kh-555.

Uman, Ukrajina | Foto: Reuters Uman, Ukrajina Foto: Reuters

7.00 Rusi napadli Kijev 

Ruske sile so sinoči napadle več ukrajinskih mest, po 51 dneh zatišja tudi prestolnico Kijev. Po dosedanjih podatkih je umrlo najmanj pet ljudi, med njimi sta v mestu Dnipro umrla ženska in triletni otrok, je na Telegramu sporočil župan mesta Boris Filatov

V Umanu v osrednjem delu države so rakete zadele stanovanjsko stavbo in skladišče, vendar informacij o morebitnih žrtvah v tem mestu za zdaj ni. Eksplozije so odjeknile tudi v mestu Mikolajev na jugu države.

V Kijevu so sestrelili 11 raket in dve brezpilotni letali, poroča BBC. Vodja kijevske vojaške uprave je dejal, da je bil to prvi ruski raketni napad na prestolnico v 51 dneh. Poročil o civilnih žrtvah v Kijevu naj ne bi bilo.

Novice Nemški mediji: Ukrajinci so v nedeljo poskušali ubiti Putina
Urška Klakočar Zupančič
Novice Predsednica DZ o tem, kaj bi lahko storili za mir v Ukrajini
Ši Džinping
Novice Kitajsko sporočilo Zelenskemu: izhod iz vojne je samo en
Planet 18
Planet TV Na 37. obletnico smo obiskali Černobil #video
Valuk
Novice Slovenska vlada v tajnosti v Ukrajino dostavila 20 oklepnikov
Černobil
Novice Nesreča v Černobilu: ko se je tudi Slovenija tri tedne tresla zaradi sevanja #video
Milan Kučan
Novice Milan Kučan: Dobro vemo, kdo je napaden