Se bo Grčiji do konca meseca uspelo izogniti bankrotu?

Grčija je mednarodnim posojilodajalcem v prejšnjih dneh že poslala predlog reform, ki ga je grški premier Aleksis Cipras označil za edini realističen načrt, medtem ko so bili pogajalci nasprotne strani do njega precej bolj skeptični. Mednarodni posojilodajalci so medtem predstavili svoj načrt reform, ki so ga spisali brez Grčije. Do konca meseca bo znano, kateri predlog bo obveljal.

Predvolilne obljube o manj strogih varčevalnih ukrepih, ukinitvi in zmanjšanju nekaterih nepriljubljenih davkov ter odpisu dela grškega javnega dolga so stranko Sirizo pripeljale na oblast.

"Da bo uresničitev vseh predvolilnih obljub težko izpolniti, je novoizvoljeni predsednik vlade Aleksis Cipras spoznal kmalu po volitvah, ko je Grčija zaradi rasti cene zadolževanja ponovno izgubila dostop do finančnih trgov. Grška vlada je tako postavljena na eni strani med nezadovoljne Grke, ki pričakujejo izpolnitev predvolilnih obljub, na drugi pa med mednarodne upnike - Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko (ECB) in IMF, ki zadnjo tranšo pomoči veže na izpolnjevanje varčevalnih in strukturnih ukrepov," situacijo opisuje samostojni upravitelj premoženja pri družbi NLB Skladi Marko Bombač.

Grkom zmanjkuje časa in denarja Glede na Ciprasova intenzivna pogajanja z mednarodnimi upniki v zadnjem tednu Grkom več kot očitno zmanjkuje časa in denarja. Proračunski presežek iz lanskega leta se je letos namreč znova spremenil v deficit, kar močno znižuje pogajalsko moč Grčije. Če se jim v prihodnjih tednih z upniki ne uspe dogovoriti o izvedbi reform, bodo že ta mesec ostali brez denarja za plačilo vseh izdatkov.

"Če bi Grčija tudi letos ustvarjala proračunski presežek, bi lahko upnikom dejala, da novega denarja ne potrebuje in tudi dolga ne bi vrnila. A tega ne more, ker brez nove pomoči ne bo imela denarja za pokojnine in plače javnih uslužbencev. V zameno za dodatno tujo pomoč bodo morali sprejeti dodatne varčevalne ukrepe," je prepričan Bombač.

Državljani grškim bankam ne zaupajo več Velika težava Grčije ostajajo tudi banke, iz katerih se je od leta 2010 odlila skoraj polovica vseh depozitov. Samo v zadnjih mesecih so grški varčevalci iz bank pobrali 20 milijard evrov. Te so skoraj v celoti odvisne od likvidnostne podpore ECB, brez nje bi verjetno bančni sistem že padel.

Kaj lahko pričakujemo? Po Bombačevih besedah je mogočih več scenarijev. Od novih parlamentarnih volitev do novih dogovorov z EU in izstopa iz evroobmočja.

Bolj verjeten se zdi optimističen scenarij V NLB Skladih kljub vsem težavam vendarle pričakujejo optimističen scenarij ter dogovor Grčije in EU z jasnimi pogoji glede nadaljnje izvedbe varčevalnih ukrepov in reform. Za to namreč obstaja močan interes, ne izključujejo pa ponovnega delnega odpisa dolgov. "V zameno za reforme bodo mednarodni posojilodajalci verjetno primorani Grkom nekaj ponuditi, denimo novo reprogramiranje dolga z daljšo ročnostjo in še nižjo obrestno mero ter manj stroge varčevalne ukrepe," napoveduje Bombač.

V primeru pesimističnega scenarija, v katerem je predviden izstop Grčije iz evroobmočja, pa bodo morali Grki uvesti lastno valuto. Depreciacija nove valute bi v začetku dosegla do 30 odstotkov. V prvih dveh četrtletjih bi država verjetno padla v recesijo, saj bi šok negativno vplival na gospodarsko rast. Največ bi pridobili izvozniki, največ pa bi izgubile banke, saj bi ostale brez pomoči ECB. Neizogibna bi bila tudi omejitev dviga depozitov in gotovine ter strožji varčevalni ukrepi, napovedujejo analitiki NLB Skladov.

Bolj enakomerna porazdelitev dolga kot leta 2009 Finančni strošek za EU bi bil v primeru Grexita relativno obvladljiv, prav tako breme držav ob pomoči ECB. V primeru, da Grčija ne bi vrnila niti evra svojega dolga, bi strošek Slovenije predstavljal tri odstotke BDP. Gre za dobro milijardo evrov oziroma 600 evrov na slovenskega prebivalca.

Vpliv na evropske borze bi bil manjši kot pred leti, saj je danes porazdelitev grškega dolga precej bolj enakomerna in tako ne bi sprožila domino učinka. Večina grškega dolga je danes namreč v rokah držav članic EU in ne evropskih bank. Bi pa Grexit verjetno povzročil zlom atenske borze, ki bi se sčasoma vendarle pobrala.