Sarkozy je pozval k ustanovitvi skupine G14

Kot je dejal, G8 (industrijsko najrazvitejše države in Rusija) ni več dovolj reprezentativen za odgovor na največje izzive. "Obstaja G8, G5, G6. Z Lulo sva predlagala, da obe skupini čimprej združimo v G14," je na novinarski konferenci ob robu vrha skupine G8, ki poteka v italijanski l'Aquili, dejal Sarkozy o predlogu, ki sta ga predstavila skupaj z brazilskim predsednikom Luizom Inaciom Lulo da Silvo. Sarkozy meni, da je "nespametno", da velike razvijajoče se države niso bolj vključene.

"Kako naj se prepriča veliko državo, da sodeluje pri spremembah?" "Ne razumem, kako se lahko prepriča državo z milijardo prebivalcev, kot je Indija, da sodeluje pri boju proti podnebnim spremembam, če se jo povabi samo na konec vrha, da plača račun," je dejal francoski predsednik in izrazil upanje, da se bodo že ob naslednjem vrhu G8 v Kanadi stvari spremenile.

Medtem so se drugi dan vrhunskega srečanja voditeljem skupine G8 na pogovorih, kjer so bile v ospredju podnebne spremembe in svetovna trgovina, pridružili voditelji najpomembnejših razvijajočih se držav - Kitajske, Indije, Brazilije, Mehike in Južnoafriške republike (G5) ter Egipta.

V razpravi so tako sodelovale vse države iz Foruma velikih gospodarstev ki predstavljajo 80 odstotkov vseh svetovnih izpustov toplogrednih plinov. V razpravi je sodeloval tudi danski premier Lars Lokke Rasmussen, čigar država bo decembra gostila svetovno podnebno konferenco, na kateri naj bi se svetovne države dogovorile o novem globalnem režimu v boju proti podnebnim spremembam po poteku veljavnosti Kjotskega protokola leta 2012.

Soglasje o dvigu povprečne globalne temperature za 2°C Po navedbah neimenovanih diplomatskih virov naj bi voditelji 16 držav iz Foruma velikih gospodarstev - ob odsotnosti kitajskega predsednika Hu Jintaa, ki je Italijo zapustil že v sredo -, dosegli soglasje glede cilja, da se dvig povprečne globalne temperature omeji na dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo oz. koncem 18. stoletja.

Soglasja glede konkretnih zavez, da bi ta cilj uresničili, pa zaenkrat ni, saj so se voditelji, kot kaže, uskladili le glede tega, da bodo "oblikovali skupen cilj zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2050", vendar pa predvsem zaradi vztrajanja Kitajske, ki je v absolutnem obsegu že postala največji vir svetovnih izpustov, niso dosegli soglasja o 50-odstotnem zmanjšanju, potrebo po čemer so države G8 izrazile že v sredo.

Za učinkovit boj proti spremembam so potrebni tudi srednjeročni cilji Nekateri, med njimi predstavniki držav v razvoju (Kitajska, Indija, Brazilija, Mehika, Južnoafriška republika) in tudi najvidnejši politiki EU, sicer opozarjajo, da so za učinkovit boj proti podnebnim spremembam potrebni tudi srednjeročni cilji (do leta 2020), kjer pa je EU s svojo zavezo o 20-odstotnem zmanjšanju izpustov do tega leta glede na 1990 daleč najbolj ambiciozna. Voditelji G8 v sredo niso omenjali nobenih srednjeročnih zavez, le da bodo sprejeli ukrepe za "robustno" srednjeročno zmanjšanje izpustov.

Generalni sekretar ZN Bank Ki Moon je sicer kritiziral voditelje G8, da so v boju proti podnebnim spremembam sprejele premalo zavez na srednji rok. Poleg tega je pozval tudi k tehnološki in finančni pomoči za države v razvoju.

"Za dogovor o konkretnih srednjeročnih ciljih bo treba še veliko časa" Končno presojo o pomenu odločitev na tokratnem srečanju za boj proti podnebnim spremembam je po mnenju poznavalcev zaenkrat težko podati, saj je pred decembrsko konferenco v Koebenhavnu pričakovati še zelo naporna usklajevanja. Nemška kanclerka Angela Merkel je dogovor označila za napredek, čeprav bo potrebno še veliko naporov za dogovor o konkretnih srednjeročnih ciljih do decembra, v katerega pa verjame.

Skupini G8 in G5 sta se istočasno zavzeli za "ambiciozen in uravnotežen" zaključek pogajanj o nadaljnji liberalizaciji svetovne trgovine (t.i. kroga iz Dohe), ki z veliko težavami trajajo že osem let in so trenutno zaradi nesoglasij med državami zastala, do leta 2010, ter napovedali, da se bosta "upirali protekcionizmu in spodbujali odprtost trgovine in naložb".

Države Bric si prizadevajo za bolj raznolik mednarodni monetarni sistem Države G8 in G5 so se sodeč po osnutku skupne izjave zavezale tudi, da se ne bodo zatekale k devalvacijam nacionalnih valut s ciljem povečanja cenovne konkurenčnosti in da bodo spodbujale stabilen in dobro delujoč mednarodni monetarni sistem. Predvsem države Bric - Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska si že dlje časa prizadevajo za bolj raznolik mednarodni monetarni sistem.

Rusija in Brazilija sta previdno omenjali tudi zmanjšanje pomena dolarja kot najpomembnejše svetovne rezervne valute, medtem ko je bila Kitajska zaradi svojega velikanskega dolarskega rezervnega premoženja nekoliko bolj zadržana. V tokratnem osnutku skupne izjave pa dolar ni omenjen.

Iranski jedrski program je treba rešiti po diplomatski poti Precej pozornosti so voditelji namenili tudi razmeram v Iranu. Voditelji G8 so že v sredo zvečer poudarili odločenost za rešitev iranskega jedrskega vprašanja "po diplomatski poti", Teheranu pa so dali do konca septembra čas, da odgovori na ponudbo za dialog z mednarodno skupnostjo. Voditelji so tudi izrazili "globoko zaskrbljenost" zaradi nemirov, ki so izbruhnili po iranskih predsedniških volitvah, ter oblasti v Teheranu pozvali, naj tujim diplomatskim predstavnikom omogočijo neovirano delo.

Ameriški predsednik Barack Obama je predlagal vrh o jedrski varnosti, ki naj bi bil marca prihodnje leto v Washingtonu. Na vrhu, na katerem bi sodelovalo okoli 30 držav, bi govorili o tem, kako državam, kot je Iran, preprečiti dostop do jedrskega orožja.

Poziv Pjongjangu, naj se odreče vsem jedrskim poskusom Voditelji G8 pa so tudi ostro obsodili severnokorejski jedrski poskus in izstrelitve raket, ki, kot so poudarili, ogrožajo mir in stabilnost ter predstavljajo kršitev resolucij Varnostnega sveta ZN. Pjongjang so pozvali, naj se odreče vsem jedrskim poskusom in izstrelitvam raket ter opusti svoj jedrski program.

Voditelji so sprejeli tudi izjavo glede bližnjevzhodnega konflikta, v kateri so potrdili svojo popolno podporo oblikovanju dveh držav. Pravičen in trajen mir med Izraelci in Palestinci ostaja eden bistvenih ciljev mednarodne skupnosti, so v zapisali voditelji držav G8, rešitev konflikta pa je "bistvenega pomena".

Soproge voditeljev so si ogledale porušeno L'Aquilo Medtem ko so voditelji skupine G8 udeleževali razprav ob vrhu, pa so si njihove soproge ogledale v aprilskem potresu močno poškodovano prizorišče srečanja, mesto L'Aquila. V rušilnem potresu je hudo škodo utrpelo tudi več zgodovinskih spomenikov v mestu, pri obnovi katerih pa so se finančno pomagati odločile tudi vlade držav G8.