Sankcije proti Rusiji prizadele Nemčijo

Ruski politiki in gospodarstveniki so se dolgo časa smejali sankcijam, ki sta jih proti Rusiji uvedli EU in ZDA. Češ, kaj nam pa morejo, za posel ni ovir. Zdaj, ko so v ZDA napovedali nove sankcije s konkretnim seznamom podjetij in posameznikov, s katerimi ne bo mogoče poslovati, in s prepovedjo posojil ruskim podjetjem, se malce manj smejijo. Na seznamu so se znašli naftni konglomerat Rosneft, proizvajalec plina Novatek, banka Gazprombank, pa tudi proizvajalec orožja Kalašnikov.

Rusi so vsaj malce zaskrbljeni. Dmitrij Medvedjev je dejal, da je to vrnitev hladne vojne, Vladimir Putin pa je Zahod opozoril na učinek bumeranga, ki bo priletel proti njim.

Grozi izguba 25 tisoč delovnih mest Učinek bumeranga očitno najbolj občuti Nemčija. Nemško gospodarsko združenje za vzhodnoevropske gospodarske odnose je opozorilo, da bi zaradi sankcij in posledično manjšega poslovanja z Rusijo in Ukrajino delo lahko izgubilo 25 tisoč Nemcev. Anketa med 105 podjetji, ki poslujejo z Rusijo v skupnem obsegu okoli 20 milijard evrov, je pokazala, da jih več kot 60 odstotkov občuti posledice sankcij. Med tistimi, ki poslujejo z Ukrajino, jih je imelo izpad dohodka 87 odstotkov. Po oceni Deutsche Bank bi se nemška gospodarska rast zaradi sankcij lahko zmanjšala za 0,5 odstotka.

Nemška podjetja morajo pri poslovanju z Rusijo najti ravnotežje med ameriškimi sankcijami in ruskim poslom. Ko je Amerika objavila nov seznam ukrepov, so nemška podjetja nemško-rusko gospodarsko zbornico v Moskvi zasula s telefonskimi klici, saj jih je zanimalo, kako sankcije vplivajo na njihovo poslovanje. Vsi se bojijo, da jih bodo doletele velike finančne kazni, če bodo nevede kršili sankcije.

Zamrznjene pogodbe "Naročila so zamujala ali pa jih preprosto ni bilo več," je novinarjem časopisa Der Spiegel dejal vodja moskovske pisarne bavarskega podjetja, specializiranega za industrijska tesnila, Stefan Fittkau. Prej so imeli pogodbo z Novatekom za dobavo tesnil za sibirski plinovod, zdaj zaradi sankcij sodelovanje z Novatekom ni več dovoljeno. Tudi sankcije proti Rosneftu so prizadele več nemških podjetij. Gradbeno podjetje Bilfinger je imelo na primer z Rosneftom pogodbo o vzdrževanju objektov, a je ta zdaj prekinjena. Tudi Siemens je utrpel škodo, izgubili so 90 milijonov evrov vredno pogodbo za dobavo turbin in generatorjev. "Na koncu bosta izgubili obe strani," je dejal vodja Zveze evropskih poslovnežev v Moskvi Frank Schauff. Ruska podjetja so začela iskati dobavitelje zunaj Evropske skupnosti, evropskim podjetjem pa padajo dobički na ruskih trgih. Samo Volkswagen je v prvi polovici letošnjega leta zabeležil desetodstotni padec prodaje na ruskem trgu, Opel pa celo 12-odstotnega, tako da so v tovarni v Sankt Peterburgu, kjer sestavljajo astre, za nekaj tednov ustavili proizvodnjo.

Lobiranje proti sankcijam Največja nemška podjetja, recimo Siemens, Adidas, BASF, pa tudi Deutsche Bank, so še pred uvedbo novih sankcij lobirala pri Angeli Merkel, naj med srečanjem z ameriškim predsednikom doseže omilitev sankcij.

"Naj sedejo za mizo in se mirno dogovorijo o krizi, ne pa da trpi nemško gospodarstvo," je že maja za dnevnik Wall Street Journal dejal Eckhard Cordes, nekdanji vodilni Daimlerja, zdaj pa vodja lobistične skupine nemških podjetnikov v Vzhodni Evropi Ostauschuss. Morebiti tudi zato Evropska skupnost še koleba pri podpori novih ameriških sankcij. Koncev koncev bo bolj kot ameriško posledice občutilo evropsko gospodarstvo.