Sabor sprejel sporni zakon, ki ščiti Perkovića

Z 78 glasovi za in šestimi proti so v hrvaškem parlamentu sprejeli sporni zakon o sodelovanju v kazenskih postopkih z državami EU. Po novem zakonu država omejuje izročanje hrvaških državljanov za kazniva dejanja, in sicer samo za kazniva dejanja, storjena po 7. avgustu 2002 oziroma po tem, ko je bil uveljavljen okvir evropskega naloga za prijetje.

Diplomatski spor med Nemčijo in Hrvaško Zakon je še posebej pomemben zaradi obravnave primera nekdanjega hrvaškega obveščevalca Josipa Perkovića, ki ga v Nemčiji bremeni obtožnica umora in zaradi katerega je nastal pravi diplomatski spor med državama, ravno to pa naj bi bil eden izmed glavnih razlogov, da se nemška kanclerka Angela Merkel v nedeljo ne bo udeležila hrvaške slovesnosti ob vstopu v EU, ki bo v Zagrebu. Spremembe zakona so v hrvaških medijih označili za "Lex Perković".

Nemčija namreč pričakuje, da bo Hrvaška po 1. juliju na podlagi evropskega naloga za prijetje izročila Perkovića, tega sumijo sodelovanja pri umoru hrvaškega emigranta in nekdanjega direktorja podjetja Ina-Marketing Stjepana Đurekovića leta 1983 v Nemčiji, česar pa nova zakonodaja za tako stara kazniva dejanja ne predvideva. Nemčija je pred dnevi znova objavila tiralico za Perkovićevim in zvišala denarno nagrado za informacije o njem s 5.000 na 12.000 evrov. Prvo tiralico so objavili leta 2009.

"Hrvaška je opustila evropsko vedenje, še preden smo vstopili v EU" Na novi zakon so se burno odzvali predvsem v opozicijski HDZ, ki je med glasovanjem tudi zapustila dvorano. Vodja stranke Tomislav Karamarsko je vlado obtožil, da krši evropsko pravno zakonodajo. "Hrvaška bo v Evropsko unijo vstopila kot država, ki krši temeljne vrednote EU in je lahko tudi predmet njenih sankcij. Samo pomislite, koliko bi to hipotetično lahko stalo hrvaško gospodarstvo in hrvaške državljane in zaradi česa. Zato, da se zaščitijo skrivnosti iz časa komunistične diktature," je dejal Karamarko, ki je ob tem dodal, da je Hrvaška opustila evropsko vedenje, še preden so vstopili v EU.

Hrvaško državno tožilstvo je konec devetdesetih let prejšnjega stoletja zavrnilo dve kazenski ovadbi proti Josipu Perkoviću zaradi umora v Nemčiji, primer pa je v zastaral leta 1998. Hrvaški premier Zoran Milanović je potem večkrat zanikal, da bi zakon prilagajali eni sami osebi, temveč da so se za omejitev odločili zaradi hrvaških veteranov. Premierje tudi napovedal, da bodo zahtevali ustavne spremembe, s katerimi bi določili, da za politično motivirane umore ne bo zastaranja. Izpostavil je, da bo Hrvaška sama obravnavala tovrstne zločine.