Četrtek, 11. 8. 2022, 21.52
1 leto, 8 mesecev
Ruski plin: je to rešilna bilka za Evropo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,22
48
Ruski plin je zelo močno orožje v rokah ruskega predsednika Vladimirja Putina, s katerim lahko grozi Evropi.
Bo Rusija jeseni ustavila dobavo plina in tako izsiljevala Evropo? A kot opozarjajo nekateri, bi bila popolna ustavitev dobave plina iz Rusije v Evropo za Ruse tehnično težko izvedljiva, za povrh pa še zelo draga in dolgotrajna.
Ko je v začetku julija letos Rusija zaradi rednih vsakoletnih vzdrževalnih del na plinovodu Severni tok 1 ustavila oziroma skoraj popolnoma ustavila dobavo plina, so v Nemčiji s strahom pričakovali 21. julij. Takrat naj bi dobava predvidoma znova stekla. Nemški mediji so že slikali črne scenarije, če bi se ruski predsednik Vladimir Putin odločil, da bo popolnoma zaprl plinsko pipo.
Rusko plinsko "davljenje" Nemčije
Na koncu je ruski plin vendarle znova stekel po Severnem toku 1. Res pa je, da Rusi pošiljajo v Nemčijo le 20 odstotkov plina, ki bi ga lahko pošiljali. Pri polni zmogljivosti bi moralo v Nemčijo prihajati 150 milijonov kubičnih metrov ruskega plina na dan.
Tej zmanjšani dobavi Nemci rečejo davljenje, saj z dobavo le 20 odstotkov plina Nemčija čez poletje menda ne bo mogla napolniti skladišč, da bi ga bilo dovolj za ogrevalno sezono od oktobra do marca.
Domnevna ruska strategija
Nemški tednik Focus je nedavno pisal o domnevni ruski strategiji, s katero želi Putin s prekinitvijo dobave plina spraviti Nemčijo oziroma Evropo na kolena. Po tem črnem scenariju bodo zaradi pomanjkanja plina ustavili proizvodnjo v tovarnah, morda bodo tudi ljudje zmrzovali v svojih stanovanjih. S tem bi Rusija prisilila evropske države, da bi ukinile protiruske sankcije ter prenehale vojaško in politično podpirati Ukrajino.
Nemci s strahom pričakujejo letošnjo jesen in zimo, saj se bojijo, da bodo Rusi prekinili dobavo plina.
Kot pa piše Focus, popolna ruska prekinitev dobave plina ni tako preprosta, in sicer zaradi tehničnih razlogov. Plin, ki v Nemčijo prihaja po Severnem toku 1, prihaja v glavnem s plinskih polj v Barentsovem morju. Če ne bo dobave plina, bo morala Rusija hkrati prenehati črpati plin v Barentsovem morju.
Prepolovitev črpanja plina
Ta podzemna plinska polja so večinoma pod tlakom. Tudi če prenehajo črpanje, bo plin kljub temu prihajal na površje skozi druge odprtine. Plin ni v velikih bazenih, ampak v razpokah in luknjah v skali, večinoma v peščenjaku.
Če iz njega nekaj časa črpamo plin, se tlak počasi zmanjšuje. Če prekinemo črpanje plina iz vrtine in ga po nekaj časa znova obnovimo, pa je učinkovitost črpanja plina nižja, v najslabšem primeru se dnevna proizvodnja prepolovi. Ponovni zagon nekaj časa nedelujočega plinskega polja je torej zapleten.
Ruske alternative
Poleg tega opuščena plinska polja pomenijo varnostno tveganje. Plini, kot je metan, lahko brez nadzorovanega črpanja uhajajo iz kamnine na površje ali v bližnjo podtalnico. Poleg tega se pri ponovnem odprtju plinskega polja ne zmanjša samo proizvodnja, ampak lahko ponovno odpiranje tudi močno poškoduje opremo.
Pri ruskem plinu gre za obojestransko odvisnost. Evropa je odvisna od ruskega plina, obenem pa je Evropa skoraj edini kupec ruskega plina, tega Rusija izvaža po plinovodih. Prekinitev dobave bi tako udarila tudi rusko plinsko industrijo.
Rusija ima v primeru popolne prekinitve dobave plina po Severnem toku 1 več alternativ, piše Focus. Prva je, da bi plin (če ga ne bi več dobavljali Nemčiji) preusmerili po plinovodu kam drugam. A tudi to ni tako preprosto. Polja v Barentsovem morju so s cevovodi povezana le z Evropo. Kitajski Rusija tako dobavlja plin po cevovodih iz vzhodne Sibirije. Morebitna gradnja plinovodov od Barentsovega morja do Kitajske bi trajala več let.
Utekočinjenje ruskega plina ali skladiščenje?
Druga možnost je, da bi Rusija utekočinila plin in ga s tankerji dostavila v druge države. Toda takšen prevoz plina zahteva posebne pristaniške terminale. Čeprav ima Rusija takšen terminal pri Viborgu, kjer se tudi začne plinovod Severni tok, pa tamkajšnje pristanišče že deluje na meji zmogljivosti. Poleg tega pristanišča v kratkem času (v nekaj mesecih) ne morejo razširiti.
Tretja možnost bi bila preusmeritev plina iz Barentsovega morja v skladišča plina v Rusiji. Tam bi plin skladiščili, dokler se Evropa ne bi uklonila Moskvi. Toda ruske skladiščne zmogljivosti so omejene in Rusija tako kot Nemčija v teh mesecih polni skladišča, da bo imela dovolj plina za ogrevalno sezono.
Zažiganje ruskega plina?
Ta preusmeritev plina v ruska skladišča bi bila torej lahko mogoča šele proti koncu kurilne sezone (na primer februarja), ko skladišča ne bi bila več polna.
V primeru prekinitve dobave plina Evropi po plinovodih bi morda Rusija lahko del plina "rešila" tako, da bi ga utekočinila in izvozila s pomočjo ladij. A vprašanje je, kakšne so zmogljivosti Rusije na tem področju. Na fotografiji vidimo terminal za utekočinjeni zemeljski plin na otoku Krku. Podoben terminal ima Rusija med drugim v Viborgu severno od Sankt Peterburga, a bi ga morali v kratkem času zelo razširiti, če bi hoteli Rusi na ta način izvažati plin, ki ga po plinovodih ne bi več dobavljali Evropi.
Zadnja možnost, ki jo ima Rusija v primeru prekinitve dobave plina po Severnem toku 1, pa je, da bi plin usmerili na površje in ga nadzorovano zažigali. Takšne prizore poznamo iz kuvajtskih naftnih vrtin med vojno v Iraku leta 1991. A kot piše Focus, je mogoče varno zažgati le določene količine plina, poleg tega bi Rusija tako dobesedno pokurila denar, ki bi ga dobila za ta plin.
Tehnični minimum?
Obstaja pa še ena možnost, ki jo ima Rusija: zmanjšanje proizvodnje oziroma črpanje plina na tehnični minimum. Težko pa je opredeliti, kje je ta minimum, saj je odvisen tudi od okoliščin posameznega plinskega polja.
Če sklenemo: kljub vsem tehničnim težavam bi lahko Rusija še vedno povsem izklopila dobavo plina Evropi. Vendar pa bi to povzročilo visoke stroške zapiranja in poznejšega ponovnega odpiranja plinskih polj, izgube zaradi sežiganja milijard kubičnih metrov plina in dolgoročno škodo njegovi proizvodnji.
Popolna ustavitev dobave plina iz Rusije v Evropo bi bila za Rusijo tehnično težka, zelo draga in dolgotrajna. Zato je temu primerno malo verjetna, še piše Focus. A Rusija lahko Nemčiji škoduje že s tem, ko ji dobavlja le 20 odstotkov plina.
48