Objavljeni prvi rezultati referenduma

19.10 Objavljeni so prvi rezultati referenduma o priključitvi

Proruske oblasti štirih ukrajinskih pokrajin pod ruskim nadzorom so sporočile, da je po prvih rezultatih referenduma 96 odstotkov volivcev glasovalo za priključitev Rusiji, poročajo ruske agencije.

Oblasti vsake od štirih regij, Luganska, Donecka, Hersona in Zaporožja, so potrdile, da je na referendumih, ki jih je mednarodna skupnost poimenovala "za priključitev" k Rusiji, glasovalo od 96 do 98 odstotkov volivcev. Podatki o tako visokem odstotku glasov za priključitev temeljijo na 20 do 27 odstotkih glasov, poročajo agencije Ria Novosti, Tass in Interfax, poroča agencija AFP.

18.38 Nemška policija preiskala jahto tesnega Putinovega zaveznika Usmanova

Nemški preiskovalci so danes v bližini Bremna preiskali jahto ruskega oligarha, ki ga sumijo utaje davkov, pranja denarja in kršenja sankcij EU, je sporočilo nemško državno tožilstvo. Imena sicer niso razkrili, šlo pa naj bi za Ališerja Usmanova, tesnega zaveznika ruskega predsednika Vladimirja Putina, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Z državnega tožilstva v Frankfurtu so sporočili, da je več kot 60 policistov preiskalo plovilo, ki je v lasti "69-letnega poslovneža iz Ruske federacije".

Preiskali so luksuzno jahto Dilbar, domnevno najdražjo superjahto na svetu, ki stane več kot 500 milijonov evrov. Pristojni organi so jo aprila zasegli na podlagi sankcij, sprejetih na ravni EU zaradi ruskega napada na Ukrajino.

Usmanov, tesni Putinov zaveznik in nekdanji predsednik Mednarodne sabljaške zveze, je po poročanju dpa obtožen, da je med letoma 2017 in 2022 prek "obsežne in zapletene mreže podjetij in korporacij" utajil več milijonov evrov, pridobljenih z nezakonitimi dejavnostmi, vključno z davčno utajo.

Luksuzno plovilo, dolgo 155 metrov, je bilo oktobra lani na privezu v hamburški ladjedelnici zaradi popravil, trenutno pa je zasidrano v pristaniškem mestu Bremen na severu Nemčije.

15.06 Moskva: Rusija bi lahko po priključitvi ukrajinskih regij za obrambo ozemelj uporabila tudi jedrsko orožje

Ruske oblasti so danes sporočile, da bodo imeli referendumi o priključitvi k Rusiji na ozemljih ukrajinskih regij Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje znatne posledice, zlasti na področju varnosti. Iz Moskve so namreč zagrozili, da bi Rusija za obrambo ozemelj pred ukrajinskimi protinapadi lahko uporabila tudi jedrsko orožje.

"Na omenjenih ozemljih se bodo zgodile korenite spremembe z vidika mednarodnega prava in ukrepov, sprejetih za zagotavljanje varnosti," je na novinarski konferenci povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, pri čemer se je ponovno skliceval na grožnje Moskve, da bo za obrambo svojega ozemlja uporabila tudi jedrsko orožje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tudi nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je izpostavil možnost, da bi Rusija na teh ozemljih lahko uporabila svojo doktrino jedrskega odvračanja, in napovedal, da bodo oborožene sile znatno okrepile obrambo vseh ozemelj, priključenih Rusiji. "Rusija ima pravico uporabiti jedrsko orožje, če je to potrebno, ob strogem upoštevanju načel vladne politike jedrskega odvračanja," je dodal aktualni podpredsednik ruskega sveta za nacionalno varnost.

15.05 Ruska policija enega protivojnega protestnika posilila, drugemu zalepila usta

Pesnik in protivojni aktivist Artem Kamardin je bil posiljen, medtem ko je aktivistki Aleksandri Popov policija v Moskvi usta zalepila z lepilom. Oba sta se morala zaradi svojih protivojnih stališč opravičiti pred kamerami, poroča neodvisni ruski medij Meduza.

Kamardin was forced to apologize on camera because he said, “Glory to Kievan Rus, Novorossiya - suck it!” In the recording, he promises not to read the poem “Kill me, militiaman!” again. https://t.co/PMetBGMAja

— Meduza in English (@meduza_en) September 27, 2022

Novico je prva objavila Nova Gazeta, ki navaja, da so policisti po tem, ko sta se omenjena protestnika udeležila protivojnih protestov in mobilizacije, prišli v njuno stanovanje in ju odpeljali na policijsko postajo. 

"Slava kijevski Rusiji," je dejal pesnik na protestu, na katerem je bral svojo poezijo. Zaradi teh besed so ga policisti pretepli in posilili, nato pa se je moral pred kamero opravičiti, je za ta medij povedal vir.

Popova je bila izpuščena 26. septembra. Neodvisnim ruskim medijem je povedala o mučenju, ki ga je preživela. "Vlekli so me za lase, mi zalepili usta z lepilom, grozili, da me bodo posilili kar tam na postaji, nato pa so mi pokazali posnetek, na katerem posiljujejo Artema," je povedala šokirana Aleksandra.

14.46 EU bo sankcionirala organizatorje referendumov o priključitvi k Rusiji

Referendumi o priključitvi štirih ukrajinskih regij k Rusiji so po mnenju Evropske unije nezakoniti, tisti, ki so sodelovali pri njihovi organizaciji, pa bodo podvrženi sankcijam, je danes v Bruslju izjavil tiskovni predstavnik visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella, Peter Stano.

"Za vse, ki sodelujejo pri organizaciji nezakonitih referendumov, bodo posledice," je dejal Stano.

Pred tem je v Evropskem parlamentu predstavnik evropske službe za zunanje delovanje Luc Pierre Devigne po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal, da EU pripravlja nove sankcije proti Rusiji, in sicer tako gospodarske kot sankcije proti posameznikom. "Na seznam bomo uvrstili ljudi, ki so očitno vpleteni v te referendume", je dejal.

Na vprašanja v zvezi s tem je Stano odgovoril, da bi lahko sankcije doletele tudi evropske državljane, ki jih Moskva predstavlja kot "mednarodne opazovalce" referendumov o priključitvi ukrajinskih regij k Rusiji.

"Vsaka podpora tem nezakonitim referendumom je nezakonita. Vse je odvisno od vključenosti v to podporo. Države članice bodo same odločile, ali dejavnosti teh ljudi izpolnjujejo merila za sankcije in ali je sankcije treba uvesti," je dodal.

Pri tem je poudaril, da je postopek v rokah držav članic. Za sprejetje novih sankcij proti Rusiji je sicer potrebno soglasje sedemindvajseterice.

EU je od začetka ruske invazije na Ukrajino sprejela šest celovitih svežnjev sankcij proti Moskvi in dodatne ukrepe, katerih namen je onemogočiti izogibanje sankcijam.

14.44 Bruselj pripravlja smernice glede sprejemanja Rusov, ki bežijo pred mobilizacijo

Evropska komisija pripravlja smernice glede sprejemanja ruskih državljanov, ki po razglasitvi delne mobilizacije v Rusiji bežijo iz države, so povedali danes v Bruslju. Obenem menijo, da so razmere na mejah med EU in Rusijo za zdaj stabilne.

Komisijo so države članice k pripravi posodobitve smernic glede obravnave prošenj za azil pozvale na ponedeljkovem srečanju stalnih predstavnikov pri EU v okviru mehanizma za odzivanje na krizne razmere (IPCR), je danes povedala tiskovna predstavnica Evropske komisije Anitta Hipper. Dodala je, da je bilo na sestanku veliko podpore za usklajen in skupen pristop.

Po njenih besedah zdaj komisija ocenjuje, kaj je treba storiti. Smernice bo pripravila v sodelovanju z državami članicami in pristojnimi agencijami EU.

Poudarila je sicer, da pravni okvir za obravnavo prošenj za azil že obstaja. Ta predvideva, da morajo pristojne oblasti držav članic obravnavati vsako prošnjo posebej. "Vendar pa zelo dobro poznamo okoliščine. Članice morajo biti zelo pozorne tudi na geopolitične razmere in varnostne skrbi," je dejala tiskovna predstavnica komisije.

V Bruslju ocenjujejo, da so razmere na mejah med EU in Rusijo dokaj mirne in stabilne, rahlo povečanje prihodov ruskih državljanov opažajo le na Finskem, je na novinarski konferenci v Bruslju povedala Anitta Hipper. Dodala je, da so v stiku s prizadetimi državami članicami in agencijami EU, ki so na terenu.

14.00 Število Rusov, ki prihajajo v Gruzijo, se je od mobilizacije podvojilo

Število Rusov, ki prihajajo v Gruzijo, se je skoraj podvojilo, odkar je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal delno mobilizacijo, so danes sporočile oblasti v Tbilisiju. V Rusiji medtem po navedbah inštituta za vojaške študije iz ZDA narašča nezadovoljstvo zaradi napak pri izvajanju mobilizacije.

Številni Rusi se želijo vpoklicu v vojsko izogniti z begom v sosednjo Gruzijo. "Pred štirimi ali petimi dnevi jih je v Gruzijo prišlo med pet in šest tisoč. Ta številka je narasla na deset tisoč na dan," je novinarjem danes dejal gruzijski notranji minister Vakhtang Gomelauri.

Notranje ministrstvo v eni od gruzijskih regij, ki mejijo na Rusijo, je danes sporočilo, da na rusko-gruzijski meji na vstop v Gruzijo čaka okoli 5.500 avtomobilov.

Gruzija, kjer Rusi lahko brez vizuma bivajo eno leto, je že od začetka ruskega napada na Ukrajino konec februarja priljubljen cilj ruskih državljanov. V prvih štirih mesecih vojne se je po podatkih gruzijskega statističnega urada v Gruzijo zateklo skoraj 50 tisoč Rusov. V Armenijo, kjer prav tako ne potrebujejo vizumov, je v tem obdobju prišlo 40 tisoč Rusov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V Rusiji medtem narašča nezadovoljstvo zaradi številnih napak pri delni mobilizaciji. Kot je v poročilu opozoril inštitut Institute for the Study of War (ISW) s sedežem v Washingtonu, oblasti v Moskvi niso le pred izzivom, da za vojno v Ukrajini v čim krajšem času vpokličejo čim več moških, temveč morajo tudi pomiriti prestrašeno in jezno prebivalstvo.

Med ljudmi namreč krožijo govorice o vpoklicu moških, ki nikoli niso služili v vojski ali so prestari za boj, ter o slabem ravnanju z mobiliziranimi rezervisti. Javnost je za te napake izvedela od družin moških, ki so jih te napake prizadele. Po navedbah ISW poskuša Kremelj razmere umiriti s poročanjem o odpustu tistih, ki so jih v vojsko vpoklicali po pomoti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Inštitut še meni, da bi Moskva s pripisovanjem napak pri mobilizaciji lokalnim oblastem lahko spodkopala integriteto svojega upravnega aparata. Poleg tega so zadnje dni v več krajih po Rusiji potekali tudi protesti proti mobilizaciji.

13.58 Putin letos pričakuje rekordno letino 150 milijonov ton žita

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes na seji vlade dejal, da letos v Rusiji pričakujejo rekordno letino žita, ki naj bi znašala 150 milijonov ton. Hkrati je za naraščajočo globalno krizo pri oskrbi s prehrano ponovno obtožil sankcije Zahoda, za katere meni, da otežujejo ruski izvoz žita in gnojil v tujino.

13.51 Združeni narodi zaskrbljeni zaradi aretacij na protestih v Rusiji

Združeni narodi so danes izrazili zaskrbljenost zaradi poročil o skoraj 2.400 aretacijah na protestih proti delni vojaški mobilizaciji v Rusiji, ki jo je prejšnji teden odredil ruski predsednik Vladimir Putin. Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice je ob tem pozval k izpustitvi vseh pridržanih.

Foto: Reuters

Po verodostojnih podatkih je bilo v Rusiji aretiranih 2.377 protestnikov proti vojaški mobilizaciji, pri tem pa ni jasno, koliko ljudi je še pridržanih, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v Ženevi opozorila tiskovna predstavnica visokega komisarja ZN za človekove pravice Ravina Shamdasani.

"Aretacija zgolj zaradi uveljavljanja pravice do mirnega zbiranja in svobode izražanja pomeni samovoljen odvzem svobode. Pozivamo k takojšnji izpustitvi vseh samovoljno pridržanih oseb," je dodala. Foto: Reuters

Ruske oblasti so po začetku napada na Ukrajino 24. februarja zatrle kritike tako imenovane vojaške operacije, potem ko je Putin prejšnji teden odredil delno vojaško mobilizacijo, pa se je število aretacij povečalo. Po podatkih nevladne organizacije OVD-Info, ki spremlja akcije opozicije, je bilo na protestih proti vojaški mobilizaciji aretiranih več kot 2.300 ljudi.

Shamdasanijeva je danes še posebej izpostavila dvodnevne proteste v Dagestanu, kjer so po podatkih nevladne organizacije OVD-Info v nedeljo aretirali več kot sto ljudi.

13.02 Ukrajinska vojska še naprej napreduje na vzhodu Ukrajine

Ukrajinska vojska je v regiji Harkov na vzhodu Ukrajine dosegla nove uspehe, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Mesto Piski-Radkivski je ponovno pod ukrajinskim nadzorom, so v ponedeljek zvečer ob fotografijah uničene ruske tehnologije na Telegramu sporočile ukrajinske oblasti.

Generalštab ukrajinske vojske je pred tem poročal o ruskem obstreljevanju mesta Kupjansk-Vuslovij približno 40 kilometrov severno, s čimer je posredno potrdil poročila, da so ukrajinske enote ponovno zavzele to pomembno železniško vozlišče na levem bregu reke Oskil.

Ukrajinska vojska od začetka meseca v okviru obsežne protiofenzive dosega uspehe proti ruskim silam na vzhodu Ukrajine.

Ruske enote so se v začetku septembra umaknile iz večjega dela regije Harkov, in sicer za črto rek Oskil in Severski Donec. Vendar jim te frontne linije ni uspelo zadržati, saj so ukrajinske enote poročale o uspehih v regiji Doneck. Prav tako so se ukrajinske enote na nekaj kilometrov približale regiji Lugansk, poroča dpa.

Na ozemljih ukrajinskih regij Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje, ki so v celoti ali delno pod nadzorom ruskih sil, medtem danes zadnji dan potekajo referendumi o priključitvi k Rusiji. Ukrajina je referendume označila za brezpredmetne, češ da ne bodo spremenili njenih načrtov o "osvoboditvi začasno okupiranega ozemlja".

12.27 Kazahstan bo zaščitil Ruse, ki bežijo pred mobilizacijo

Kazahstan bo zagotovil varnost in oskrbo Rusov, ki bežijo v to državo, da bi se izognili vojaški mobilizaciji v Rusiji, je danes dejal kazahstanski predsednik Kasim-Žomart Tokajev. Ob tem je ponovno obsodil napad na Ukrajino in pozval k spoštovanju njene ozemeljske celovitosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"V zadnjih dneh k nam iz Rusije prihaja veliko ljudi. Večina jih je prisiljena oditi zaradi brezizhodnega položaja," je dejal kazahstanski predsednik.

"Poskrbeti moramo zanje in jim zagotoviti varnost," je dodal Tokajev, sicer zaveznik Moskve, ki pa se je od ruske ofenzive v Ukrajini oddaljil od Kremlja, poroča AFP.

Medtem ko v štirih ukrajinskih regijah, ki so delno ali v celoti pod nadzorom ruskih sil, potekajo referendumi o priključitvi Rusiji, je kazahstanski predsednik ponovno pozval k spoštovanju ozemeljske celovitosti Ukrajine.

"Ozemeljska celovitost države mora biti neodtujljiva, to je ključno načelo," je opozoril.

Napad na Ukrajino je med nekaterimi Kazahstanci vzbudil strah, da bi tudi njihova država lahko postala tarča ruskih ambicij, zlasti zaradi dolge meje z Rusijo in velike etnične ruske manjšine, poroča AFP.

"V naši neposredni bližini poteka velika vojna. Tega ne smemo pozabiti in moramo najprej misliti na svojo varnost," je dodal Tokajev.

Po podatkih kazahstanskega notranjega ministrstva je od 21. septembra, ko je ruski predsednik Vladimir Putin odredil delno mobilizacijo, v državo vstopilo približno 98 tisoč Rusov, zapustilo pa jo je nekaj več kot 64 tisoč, poročanje ruske tiskovne agencije RIA Novosti povzema AFP.

11.28 Ukrajina: Mobilizirani Rusi, ki se predajo, imajo priložnost preživeti. Vsi drugi ne.

Мобілізовані росіяни, які здадуться в полон, мають шанс зберегти життя. У всіх інших його не буде.

— Andriy Yermak (@AndriyYermak) September 27, 2022

Andrij Jermak, načelnik štaba ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, je tvitnil, da bi se morali mobilizirani Rusi, poslani na fronto v okviru napovedane mobilizacije, ki je bila napovedana prejšnji teden, predati ob prvi priložnosti.

"Mobilizirani Rusi, ki se predajo, imajo priložnost, da rešijo svoja življenja. Vsi preostali je ne bodo imeli," je na Twitterju zapisal Jermak.

11.25 Na vzhodu in jugu Ukrajine zadnji dan glasovanja o priključitvi k Rusiji

Na ozemljih ukrajinskih regij Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje, ki so v celoti ali delno pod nadzorom ruskih sil, danes zadnji dan potekajo referendumi o priključitvi k Rusiji. Po podatkih britanskih obveščevalcev bi ruski predsednik Vladimir Putin priključitev zasedenih ozemelj lahko oznanil že v petek.

Putin naj bi namreč v petek nagovoril oba domova ruskega parlamenta. Britansko obrambno ministrstvo je v danes objavljenih obveščevalnih podatkih navedlo, da "obstaja realna možnost, da bo Putin v govoru uradno oznanil priključitev zasedenih ukrajinskih regij k Rusiji", poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Putin je pred referendumi že napovedal, da bodo z njihovo priključitvijo nadaljnje ukrajinske napade obravnavali kot napade na svoje ozemlje in se branili z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Britanski obveščevalci so še navedli, da želijo ruski voditelji s priključitvijo upravičiti "posebno vojaško operacijo" v Ukrajini in utrditi domoljubno podporo konfliktu med ruskimi prebivalci.

Glasovanje na omenjenih ukrajinskih ozemljih, ki mejijo na Rusijo, se je začelo v petek, samo danes pa poteka na voliščih, ki jih je skupno več sto. Preostale dni je bilo iz varnostnih razlogov, kot so trdili organizatorji, glasovanje organizirano v skupnostih in od vrat do vrat.

Danes bodo volišča odprta do 16. ure po lokalnem času (13. ure po srednjeevropskem), nato se bo začelo štetje glasov. Izide naj bi ruske okupacijske oblasti po pričakovanjih objavile že danes zvečer, za priključitev pa naj bi glasovalo od 80 do 90 odstotkov udeležencev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Okupacijske oblasti so sicer danes že sporočile, da so referendumi veljavni, češ da se jih je udeležila več kot polovica volivcev. Po poročanju ruske tiskovne agencije Tass je v Donecku do ponedeljka zvečer glasovalo 86,89 odstotka volivcev, v Lugansku 83,61 odstotka, 63,58 odstotka v regiji Herson in 66,43 odstotka v Zaporožju.

Neodvisni ruski mediji so medtem poročali, da so volivci v preteklih dneh glasovali pod prisilo in ob grožnjah z orožjem, kljub poročilom o posamičnih obstreljevanjih pa naj bi danes odprli vsa volišča.

Po objavi rezultatov referendumov bodo separatistični voditelji Putina uradno zaprosili za priključitev k Rusiji. Po navedbah Kremlja bi se to lahko zgodilo kmalu.

Ukrajinske oblasti in njihove zahodne zaveznice so referendume obsodile kot nezakonite in že po njihovi napovedi poudarile, da ne bodo priznale njihovih rezultatov. Nezakoniti so sicer tako po ukrajinskem kot mednarodnem pravu, potekajo pa brez upoštevanja minimalnih demokratičnih standardov, poudarjajo tuje tiskovne agencije.

Ukrajinsko ministrstvo, pristojno za reintegracijo zasedenih ukrajinskih ozemelj, je medtem že opozorilo, da bodo sodili vsem organizatorjem glasovanj. Ukrajince, ki pri tem sodelujejo, naj bi obsodili zaradi izdaje, grozilo pa jim bo najmanj pet let zapora, poroča agencija Reuters, ki navaja svetovalca ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Ukrajina je referendume označila za brezpredmetne, saj ne bodo spremenili njenih načrtov o "osvoboditvi začasno okupiranega ozemlja".

11.21 Tokio od Moskve zahteva opravičilo zaradi pridržanja diplomata

Japonska od Rusije zahteva opravičilo, ker je ta pridržala japonskega diplomata in ga obtožila vohunjenja. Pred tem je Tokio zanikal resničnost ruskih obtožb ter Moskvi očital, da so diplomatu zavezali oči, ga priklenili, da se ni mogel premikati, in ga nato na neprimeren način zasliševali, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Japonski diplomat Motoki Tatsunori, ki deluje v mestu Vladivostok na ruskem Daljnem vzhodu, je bil označen za persono non grata "zaradi nezakonitih obveščevalnih dejavnosti", je novinarjem povedal visoki predstavnik japonske vlade Hirokazu Matsuno, pri čemer se je skliceval na navedbe ruskega zunanjega ministrstva.

"Japonskemu diplomatskemu predstavniku so zavezali oči, pritisnili na roke in glavo, tako da se med pridržanjem ni mogel premikati, nato pa so ga zasliševali in pri tem tudi ustrahovali," je dejal Matsuno in poudaril, da Japonska "odločno protestira proti tem neverjetnim dejanjem".

Matsuno je ob tem tudi zanikal ruske obtožbe o vohunjenju. Medtem je bil pridržani diplomat izpuščen in bo do srede zapustil Rusijo, navaja AFP.

Japonska je na zagovor poklicala ruskega veleposlanika in "zahtevala uradno opravičilo" za ravnanje z diplomatom, saj so pri tem po Matsunovih besedah kršili Dunajsko konvencijo o konzularnih odnosih.

Ruska varnostna služba FSB je pred tem sporočila, da je bil japonski diplomat pridržan, ker je "v zameno za denar prejemal zaupne informacije o sodelovanju Rusije z drugo državo v azijsko-pacifiški regiji". FSB je tudi razposlala kratek videoposnetek, na katerem naj bi diplomat priznal, da je kršil ruske zakone, in sporočila, da je Moskva po diplomatskih poteh vložila protest pri Tokiu.

Japonska je imela že pred februarsko rusko invazijo na Ukrajino zapletene odnose z Rusijo, obe strani pa še vedno nista podpisali mirovne pogodbe, ki je bila sklenjena po drugi svetovni vojni. Poskuse, da bi to storili, med drugim ovira dolgotrajen spor med državama glede Kurilskih otokov.

8.39 "V petih dneh je iz Rusije pobegnilo 260 tisoč moških"

Več kot četrt milijona Rusov je od razglasa mobilizacije pobegnilo iz svoje domovine, poroča ruski medij Nova Gazeta. Tudi zato moški na večini mejnih prehodov iz Rusije ne morejo več zapustiti svoje države, pa poroča ruski medij The Bell. Kot razkrivajo satelitske fotografije podjetja Maxar Technologies, se tudi danes pred ruskimi mejami vijejo večkilometrske kolone vozil.

#SatelliteImagery from September 25, 2022 shows a large traffic jam of vehicles leaving #Russia and attempting to cross the border into #Georgia, at the Lars checkpoint, following Russian President Putin’s mobilization order for the war in #Ukraine. pic.twitter.com/iHUsC8hYs2

— Maxar Technologies (@Maxar) September 26, 2022

6.24 Ruske in kitajske vojne ladje ob obali ZDA

Po poročanju Skynews so ob obali Aljaske opazili tri kitajske in štiri ruske vojne ladje. Incident se je zgodil v Beringovem morju, vendar so se Kitajci in Rusi razbežali takoj, ko so zagledali ladjo ameriške obalne straže. V konvoju vojaških ladij Rusov in Kitajcev sta bila tudi rušilec in sodobna raketna križarka.

A 7-ship Chinese/Russian naval group is in the Bering Sea, US Coast Guard reports. Cutter KIMBALL WMSL756 encountered Chinese destroyer NANCHANG 101 19 Sept about 75nm N of Kiska, along with two other Chinese ships and 4 Russian warships, incl the Udaloy-class destroyer seen here pic.twitter.com/ywjGeHmgOi

— Chris Cavas (@CavasShips) September 26, 2022

Že mesec dni tako ZDA kot Nato opozarjata na kopičenje ruskih in kitajskih vojaških sil v arktičnem krogu.

4.15 Na vzhodu in jugu Ukrajine se danes končujejo referendumi o priključitvi k Rusiji

Na ozemljih ukrajinskih regij Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje, ki so v celoti ali delno pod nadzorom ruskih sil, se bodo danes končali referendumi o priključitvi k Rusiji. Priključitev regij bi se lahko zgodila že do konca prihodnjega tedna, s čemer bi Moskva ukrajinske napade v prihodnje lahko obravnavala kot napade na svoje ozemlje.

Z napovedjo referendumov, ki so se začeli v petek, so bila v vseh regijah vzpostavljena številna volišča, tisti, ki so bili evakuirani, pa so lahko glasovali tudi v Rusiji. Osebno glasovanje na voliščih bo potekalo izključno danes, medtem ko je bilo preostale dni iz varnostnih razlogov glasovanje organizirano v skupnostih in od vrat do vrat.

Ukrajinske oblasti in zahodne zaveznice so referendume obsodile nemudoma po njihovi napovedi in poudarile, da ne bodo sprejele njihovih rezultatov.

Ukrajinsko ministrstvo, zadolženo za reintegracijo zasedenih ukrajinskih ozemelj, je tudi opozorilo, da bodo vsem organizatorjem glasovanj sodili za njihova ravnanja. Referendume so oblasti označile za nepomembne, saj ti ne bodo spremenili načrtov Ukrajine, ki še naprej namerava "osvoboditi začasno okupirana ozemlja".

Priključitev regij Rusiji bi se lahko zgodila že do konca prihodnjega tedna. S tem bi Moskva ukrajinske napade v prihodnje lahko obravnavala kot napade na svoje ozemlje in se branila z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Zahod v odgovor že pripravlja nove sankcije.

Novice Orban se bo z državljani posvetoval o sankcijah proti Rusiji

Novice Nemčija bo dobila plin iz Združenih arabskih emiratov

Novice Na ljubljanskih ulicah: Slava Ukrajini, Rusija je terorist #video #foto