Rusija Ukrajine ne izpusti iz svojih krempljev

Vrh Vzhodnega partnerstva – EU v litovski prestolnici Vilna bi moral biti prizorišče podpisa pridružitvenega sporazuma in sporazuma o prosti trgovini med Ukrajino in EU. Kijev se je odločil drugače, podpisa in s tem krepitve vezi ne bo. Grožnje Moskve so bile dovolj, da si je Kijev premislil. K temu je pripomogla tudi zahteva Bruslja po izpustitvi nekdanje premierke Julije Timošenko. Njen politični tekmec, ukrajinski predsednik Viktor Janukovič, na kaj takega ne pristaja.

Ukrajina je pomembna tako zaradi svoje velikosti (603.700 kvadratnih kilometrov) kot gospodarstva. Ima drugo največje prebivalstvo (45 milijonov ljudi) in gospodarstvo (GDP znaša okoli 330 milijard dolarjev) med vsemi nekdanjimi sovjetskimi republikami za Rusijo. Za Evropo je Ukrajina pomembna zaradi svoje lokacije, še posebej kot tranzitna država za energente. Okoli 25 odstotkov naravnih plinov v EU pride iz Rusije, okoli 80 odstotkov teh pa gre preko Ukrajine. Ukrajinska tranzitna vloga je pomembna tudi za Rusijo, ki pa državo ceni tudi zaradi drugih industrij, kot sta jeklarska in kmetijstvo, ki so igrale pomembno vlogo v ruskem gospodarstvu že v času Sovjetske zveze.

Ukrajina ključna za rusko geopolitično moč Ukrajinska strateška lokacija med Rusijo in Evropo ter bližina osrčju Rusije jo dela ključno za rusko geopolitično moč in preživetje. Močno zavezništvo z Ukrajino daje Rusiji samozavest in moč, še posebej v odnosu do Evrope. Tega se zavedajo tako v Evropejci kot Američani, ki skušajo Ukrajino zvabiti iz ruskega objema vse od padca Sovjetske zveze leta 1991. Rusko zanimanje za Ukrajino presega gospodarsko sfero. Ukrajina je pomembna tudi z vojaškega vidika. Ukrajinsko mesto Sevastopol je sedež ruske črnomorske flote.

Ukrajina se je nagnila proti Evropi z oranžno revolucijo in vlado Viktorja Juščenka, ki ji je sledila med letoma 2005 in 2010, a je prišlo do obrata in vrnitve v ruski objem odkar je februarja 2010 predsednik postal Janukovič. Ta dobro vijuga med Evropo in Rusijo, z ohranjanjem statusa quo se ohranja na oblasti.

Janukovič želi evropsko pomoč Ukrajina je pomembna za Evropejce, a ključna za Rusijo iz razlogov, ki presegajo gospodarske in trgovinske vezi. V boju za vpliv nad Ukrajino imajo Rusi prednost, a Kijev bo še naprej dovolil, da mu dvori tudi Bruselj, da bi od obeh strani dobil čim več "bonbončkov". Moskva je z grožnjami o gospodarskih ukrepih dobila zadnjo bitko za Ukrajino. Če bi Vladimir Putin uresničil svoje grožnje, bi to močno prizadelo Ukrajino. Rusija je njena najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica in najpomembnejša vlagateljica. Ukrajinsko gospodarstvo je v veliki meri odvisno od izvoza jekla, kemikalij in žita. Več kot 60 odstotkov izvozi na trge nekdanje Sovjetske zveze, daleč najpomembnejši je ruski.

Na vrhu v Vilni Juščenka čakajo neprijetna vprašanja evropskih voditeljev. Še posebej, ker je EU ponovno zaprosil za pomoč. Ukrajinsko vlado v naslednjih 18 mesecih čakajo hude finančne preizkušnje. Naslednje leto mora najti 17 milijard dolarjev za plačilo plina in svojih dolgov. Dolg, vključno z zasebnim, znaša 60 milijard dolarjev. Svetovna finančna in gospodarska kriza je Ukrajino močno prizadela, zato je konec leta 2008 z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) sklenila dogovor o programu za stabilizacijo gospodarstva v višini 11,2 milijarde evrov, a je bila skladnost Ukrajine s pogoji IMF zelo slaba. Kijev je od EU prejel daleč največ finančne pomoči, med letoma 2007 in 2011 skoraj pol milijarde evrov.

Dogovor še vedno na mizi Evropski komisar za širitev Štefan Füle je dejal, da je ponudba Ukrajini "še vedno na mizi" in namignil, da bi bila dogovora lahko podpisana na novem vrhu pred pomladjo. Janukovič je odgovoril, da je EU njegovi državi ponudila nezadostno višino posojil, ki naj bi pomagala reformirati gospodarstvo. EU je ponudila 610 milijonov evrov pomoči pod pogojem, da država najprej izpolni pogoje IMF-a. Janukovič ukrajinske kože Evropi ne namerava prodati tako poceni. Zahteva najmanj 20 milijard na leto, kolikor naj bi Ukrajina potrebovala za izpolnjevanje evropskih standardov. "Tri leta zapored so nam evropski voditelji kazali ta bonbonček, zavit v lep papir. Ni nas treba poniževati. Smo resna država, evropska država," je dejal.