Rusija priznala Južno Osetijo in Abhazijo

Medvedjev je ob podpisu odloka v televizijskem nagovoru poudaril, da je bila to težka odločitev, da pa je priznanje edini način, da rešijo življenja Abhazijcev in Južnoosetijcev. Kot je pojasnil, se je tako odločil ob upoštevanju "svobodno izražene želje prebivalcev Južne Osetije in Abhazije". Dodal je, da je ta ruska poteza v skladu z Ustanovno listo ZN. Da gre za povsem zakonito potezo, po mnenju ruskega predsednika potrjujejo tudi Helsinška sklepna listina in drugi temeljni mednarodni dokumenti. "Gruzija na naše predloge brez uporabe sile ni odgovorila" Medvedjev je povedal tudi, da si je Rusija prizadevala za "disciplino in potrpežljivost" v odnosu z Gruzijo in je vprašanje statusa obeh gruzijskih separatističnih pokrajin večkrat skušala rešiti s pogajanji. "Kljub temu pa Gruzija na naše predloge za dosego sporazuma z Abhazijo in Južno Osetijo brez uporabe sile ni odgovorila," je dejal in dodal, da so predloge ignorirali tudi v ZN in zvezi Nato.

"Sakašvili je izbral genocid" Gruzijskega predsednika Mihaila Skašavilija je Medvedjev obtožil, da "je Tbilisi v noči na 8. avgust sam izbral svojo odločitev", pri čemer je mislil na sprožitev gruzijske ofenzive v Južni Osetiji, na katero je z vojaškimi operacijami odgovorila Rusija in sprožila večdnevni oboroženi izbruh sovražnosti. "Sakašvili je za dosego svojih ciljev izbral genocid," je dodal Medvedjev. Ruski predsednik je po navedbah Kremlja ruskemu zunanjemu ministrstvu že poveril, naj z Abhazijo in Južno Osetijo, ki sta sicer de facto neodvisnost razglasili že v začetku 90. let preteklega stoletja, začne pogovore za vzpostavitev diplomatskih odnosov.

"Ne bojim se nove hladne vojne, a je tudi ne želim" Potem ko so njegovo odločitev v svetu pospremili s kritikami, pa je Medvedjev zatrdil, da se ne boji nove hladne vojne, da pa je tudi ne želi. "Ničesar se ne bojimo, tudi možnosti nove hladne vojne ne," je za ruski radio v angleškem jeziku Russia Today dejal Medvedjev. "Vendar pa je ne želimo in v trenutnih razmerah je vse odvisno od stališča naših partnerjev," je dodal.

Na vprašanje, ali je Rusija pripravljena na posledice priznanja Abhazije in Južne Osetije, je Medvedjev dejal: "Če želijo ohraniti dobre odnose z Rusijo, bodo razumeli razlog za sprejetje te odločitve in razmere se bodo umirile." Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je menil, da Rusiji zaradi odločitve o priznanju Južne Osetije in Abhazije ne grozi mednarodna izolacija.

Medvedjev priznanje pokrajin upravičil s Kosovom Medvedjev je v pogovoru za britansko mrežo BBC današnjo odločitev o priznanju neodvisnosti gruzijskih separatističnih pokrajin Abhazije in Južne Osetije upravičeval s priznanjem neodvisnosti Kosova s strani Zahoda. "Storili smo tako, kot so nekatere države storile v primeru Kosova in nekaterih drugih problemov," je dejal.

Sakašvili: Ruska odločitev je nezakonita V Gruziji so se na odločitev pričakovano ostro odzvali. Predsednik Sakašvili je odločitev Rusije označil za "popolnoma nezakonito". Ob tem je menil, da ta odločitev "ne bo imela nobene zakonite posledice nit za Gruzijo niti za preostanek sveta". "Rusija je storila neverjetno strateško napako in zelo močno škodi svojemu položaju v sodobnih mednarodnih odnosih," je po zasedanju gruzijskega sveta za nacionalno varnost v televizijskem nagovoru narodu povedal Sakašvili.

"Gruzija bo brez dvoma združena in nedeljiva" Napovedal je, da bo Gruzija nadaljevala boj za mirno vnovično vzpostavitev svoje ozemeljske celovitosti. "Gruzija bo brez dvoma združena in nedeljiva. Premagali bomo zlo," je še povedal. Rusijo je obtožil, da želi "s silo spremeniti evropske meje". "To je prvi poskus spraviti sosednjo državo na kolena in s silo spremeniti meje v Evropi po nacistični Nemčiji in stalinistični Sovjetski zvezi," je dejal. Zahodne voditelje je Sakašvili pozval, naj pospešijo pristopanje Gruzije k zvezi Nato in Evropski uniji.

Južna Osetija in Abhazija pozdravili odločitev Na priznanje pokrajin sta se po drugi strani navdušeno odzvala voditelja Južne Osetije in Abhazije, Edvard Kokojti in Sergej Bagapš. "To je zgodovinski dan za naše ljudi. Hvaležen sem ruskemu vodstvu in ruskemu ljudstvu za ta velik korak priznanja neodvisnosti Abhazije," je dejal Bagapš. Kokojti je ocenil, gre za velik dan v zgodovini Južne Osetije ter se zahvalil Rusiji, da jih je rešila pred genocidom in jim dala priložnost, da se razvijajo in živijo v svoji državi.

EU in zahod kritična do priznanja Južne Osetije in Abhazije Evropska unija je rusko priznanje separatističnih gruzijskih regij Južne Osetije in Abhazije ostro obsodila. "To je v nasprotju z načeli neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti Gruzije," je zapisalo francosko predsedstvo EU. Zapisalo je tudi, da si želi politične rešitve rusko-gruzijskega konflikta, in napovedalo, da bo EU s tega vidika zdaj preučila možne posledice ruske odločitve. Voditelji EU naj bi o Gruziji razpravljali na izrednem vrhu unije 1. septembra v Bruslju.

Rice: Obžalovanja vredna odločitev Na rusko odločitev se je kritično odzvalo tudi več zahodnih držav. Ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice je odločitev označila za obžalovanja vredno. Ob tem je dodala, da sta obe regiji v skladu z več resolucijami VS ZN znotraj mednarodno priznanih meja Gruzije, ter da bodo ZDA vložile veto v VS na kakršenkoli ruski poskus spremembe njunega statusa.

Stubb: Odločitev krši temeljna načela Ovseja Finski zunanji minister Alexander Stubb, ki trenutno predseduje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) pa je menil, da ruska odločitev krši temeljna načela Ovseja. "Rusija bi morala upoštevati načela Ovseja s spoštovanjem ozemeljske celovitosti in suverenosti Gruzije". Poleg tega je menil, da bi morala nemudoma umakniti vse svoje enote iz Gruzije.

Merkel: Priznanje je popolnoma nesprejemljivo Nemška kanclerka Angela Merkel je rusko priznanje označila za "popolnoma nesprejemljivo". Kot "namerno kršitev" mednarodnega prava in temeljnih načel za stabilnost v Evropi je rusko priznanje na svojem blogu označil švedski zunanji minister Carl Bildt. Britanska vlada je "odločno zavrnila" rusko priznanje gruzijskih pokrajin. Na slovenskem zunanjem ministrstvu se zaenkrat na odločitev ruskega predsednika niso odzvali.

Sodelovanje z Natom prekinjeno za najmanj pol leta Moskva, ki se je spričo kritik Zahoda glede ruske vojaške operacije v Gruziji že v četrtek odločila zamrzniti svoje sodelovanje z zvezo Nato, je v torek tudi sporočila, da bo to sodelovanje prekinjeno za najmanj pol leta. Veleposlanik Rusije pri Natu Dmitrij Rogozin je pojasnil, da bo Rusija v tem času med drugim zamrznila sodelovanje v operacijah zavezništva in vojaških vajah, izmenjave vojaških delegacij, obiske visokih predstavnikov Nata v Rusiji in prepovedala ustavljanje Natovih vojaških ladij v ruskih pristaniščih.

Si pa Moskva želi ohraniti sodelovanje z Natom na področju boja proti terorizmu in trgovini z drogami. Po besedah Rogozina Rusija tako ne bo ustavila pomoči Natu pri delovanju v Afganistanu. "Kar zadeva transport v Afganistan ... tega se ne nameravamo dotikati." Rusija je namreč z Natom aprila sklenila dogovor, ki zavezništvu dovoljuje uporabo ruskih poti za prevoz zalog in opreme v Afganistan.

Velike aktivnosti Natovih pomorskih sil v Črnem morju Je pa ruski general Anatolij Nogovicin izrazil izjemno jezo Rusije ob veliki aktivnosti Natovih pomorskih sil v Črnem morju, kjer povečujejo svojo prisotnost. Kot je povedal, je na morju devet Natovih ladij, še osem pa naj bi jih pričakovali v kratkem. Dodal je, da le težko verjame, da je njihova aktivnost namenjena le vajam in dostavi humanitarne pomoči. Obenem je zatrdil, da Rusija izpolnjuje določbe sporazuma o prekinitvi ognja, medtem ko je gruzijsko vojsko obtožil ponovnega oboroževanja.