Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pozval Evropsko unijo in Romunijo, naj ukrepata in zagotovita, da proromunski slogani in zastave ne bodo ogrožali suverenosti Moldavije.
Kot je dejal, so romunske zastave, ki so jih v torkovih nasilnih protestih v Kišinjovu uporabili protestniki, dokaz, da je za tem ideja uničenja suverenosti Moldavije. "Upamo, da bosta EU in Romunija ukrepali, da zagotovita, da romunskih zastav in sloganov ne bodo več uporabljali kot pretveze za grožnjo moldavski suverenosti," je še dejal Lavrov.
"Mi smo Romuni"
Številni demonstranti so se na torkovih protestih v Kišijovu, ki so se sprevrgli v izgrede, vzklikali "Mi smo Romuni" in nosili romunske zastave. Nekaj romunskih zastav so celo izobesili na zgradbo moldavskega parlamenta, v katerega so vdrli.
Voronin napovedal ponovno uvedbo vizumov za Romune
Moldavski predsednik Vladimir Voronin je odgovornost za izgrede med protesti v Kišinjovu pripisal sosednji Romuniji. Voronin je ob tem napovedal poostritev nadzora na meji z Romunijo in ponovno uvedbo vizumov za romunske državljane. Poleg tega je romunskega veleposlanika v Moldaviji razglasil za nezaželeno osebo in odredil, da mora v 24 urah zapustiti državo.
Romunija: Voroninove obtožbe so provokacija
Romunsko zunanje ministrstvo je Voroninove obtožbe o vpletenosti v proteste zavrnilo in jih označilo za provokacijo. Bukarešta je po njihovih navedbah vedno podpirala neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Moldavije in bo kljub protiromunski politiki komunističnih oblasti v Moldaviji še naprej podpirala približevanje sosednje države EU.
Evropska unija je pozvala Moldavijo, naj ponovno vzpostavi normalne odnose z Romunijo. "Razumemo zapletenost moldavsko-romunskih odnosov in pozivamo moldavsko vlado, naj z Romunijo ponovno vzpostavi normalne odnose," je v skupnem sporočilu zapisal trio predsedujočih držav, ki ga sestavljajo Češka, Francija in Švedska. Ob tem so oblasti v Kišinjovu še pozvali k spoštovanju vseh ustavnih pravic, vse strani pa, naj se odpovejo nasilju.
Opozicija lahko prepreči volitve predsednika države
Volilna komisija pa je v sredo zvečer objavila končne uradne rezultate volitev, po katerih so vladajoči komunisti na volitvah zmagali, vendar pa so osvojili 60 in ne 61 sedežev v parlamentu. Razmerje moči se je tako nekoliko spremenilo v prid opozicije, ki z 41 sedeži lahko prepreči volitve predsednika države. Če bi komunisti osvojili najmanj tri petine oz. 61 sedežev, bi lahko izvolili novega predsednika države brez upoštevanja opozicije.
3
