Rupel zavrača očitke o vmešavanju v notranje zadeve Italije

Pismo je napisal kot odziv na Ruplov dopis glede Rozajanske kulturne hiše. Chinese Ruplu med drugim očita, da presega svoje pristojnosti Omenjeni kulturni dom je tamkajšnji skupnosti podarila Slovenija po potresu leta 1976, zdaj pa želi občina Rezija iz njega izriniti slovenske organizacije. Rupel je zaradi tega na Chineseja nedavno naslovil pismo, v katerem je izrazil zaskrbljenost ob takem ravnanju. Chinese v pismu, ki ga je konec tedna poslal Ruplu, v vednost pa tudi številnim krajevnim organizacijam, generalnemu konzulu v Trstu med drugim očita, da presega svoje pristojnosti in posega v notranje zadeve območja, ki nima nič opraviti s slovensko državo. Po mnenju Chineseja je nenavadno, da tuje države svetujejo glede odločitev, ki so izključno v pristojnosti občine. Rupel: Ne želim polemizirati z nikomer Rupel je očitke o vmešavanju v notranje zadeve Italije v izjavi za televizijo Planet TV zavrnil. "Ne želim polemizirati z nikomer, tudi od samega začetka smo želeli le informacijo in izraziti zaskrbljenost, če bi se stvari, ki so dolgo časa dobro tekle, pokvarile," je pojasnil konzul. Župan: Noben Rezijan ne prepoznava slovenščine za svoj jezik Župan Rezije je v ostrem pismu Rupla med drugim tudi pozval, naj ne omenja več avtohtone prisotnosti slovenskega ljudstva na tem teritoriju, ter poudaril, da noben Rezijan ne prepoznava standardne slovenščine za svoj jezik. Rupel pa je na to odgovoril, da se župan Chinese s svojo teorijo o jezikih in narodih očitno spustil na področje, ki ga ne razume, in da je njegova teorija na "trhlih nogah". Pismo župana ne vpliva pozitivno na strpen dialog Predsednik ene od krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji, Sveta slovenskih organizacij (SSO) Drago Štoka je v sporočilu za javnost stopil v bran Ruplu. Poudaril je, da zmedeno in kontradiktorno pismo rezijanskega župana v tematiko etničnega vprašanja v Reziji vnaša nesprejemljive teze. SSO po besedah Štoke vztraja pri stališču, da se normam, ki jih glede slovenske manjšine v Italiji predvidevata zaščitni zakon in deželni zakon, "nihče ne more kar tako izneveriti". Štoka še meni, da tovrstne izjave oziroma pisma rezijanskega župana ne morejo pozitivno vplivati na strpen dialog, sodelovanje in spoštovanje med narodnimi in jezikovnimi skupnostmi v Furlaniji Julijski krajini.