Riceova in Sarkozy o reševanju krize v Gruziji

Južnoosetijski in abhazijski predsednik, Edvard Kokoiti in Sergej Bagapš, sta podpisala mirovni načrt EU, medtem ko naj bi ruska vojska začela umik iz mesta Gori.

Riceova naj bi v Tbilisi prinesla dokumente, ki naj bi utrdili prekinitev ognja Riceova je po pogovorih s Sarkozyjem v Fort de Breganconu, uradni predsedniški rezidenci na jugu Francije, v četrtek dejala, da je nastopil čas za končanje krize v Gruziji. Sarkozy pa je napovedal, da bo Riceova v petek v Tbilisi prinesla dokumente, ki naj bi utrdili prekinitev ognja. Kot je pojasnil, gre za dokumente, s katerimi naj bi utrdili prekinitev ognja med Gruzijo in Rusijo ter tlakovali pot za umik ruskih enot.

Mirovni načrt EU, ki sta ga ob posredovanju predsedujočega EU Sarkozyja v torek sprejeli Rusija in Gruzija, sta medtem podpisala tudi južnoosetijski in abhazijski predsednik, Edvard Kokoiti in Sergej Bagapš, ki sta tudi potrdila željo po neodvisnosti od Gruzije.

"Treba je oblikovati dobro ubeseden in pravno zavezujoč dogovor o neuporabi sile" Z obema voditeljema se je v Kremlju srečal ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in poudaril, da načela, ki so jih sprejele Rusija, Francija in Gruzija, niso dovolj. Kot je povedal, je nujno potrebno oblikovati dobro ubeseden in pravno zavezujoč dogovor o neuporabi sile med Rusijo in Južno Osetijo, njegovo uresničevanje pa bi nadzirale Rusije, EU, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) in najverjetneje še drugi poroki.

Južnoosetijski in abhazijski predsednik sta po srečanju z Medvedjevom tudi zatrdila, da si bosta še naprej prizadevala za neodvisnost obeh separatističnih regij od Gruzije. "Ne morem vam dati časovnega okvira, toda je zelo realističen," je ocenil predsednik Južne Osetije.

"Moskva bo podpirala Južno Osetijo in Abhazijo povsod" Po besedah Medvedjeva bo Moskva podprla kakršnokoli odločitev, ki jo bosta Južna Osetija in Abhazija sprejeli glede svojega prihodnjega statusa, in sicer v skladu z ustanovno listino ZN in s Helsinško listino o varnosti v Evropi. "Pri tem jih bomo podpirali in ščitili tako na Kavkazu kot tudi drugje na svetu," je pristavil.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je istočasno z Medvedjevo napovedjo povedal, da je vprašanje ozemeljske celovitosti Gruzije "mrtva točka". Kot je po povedal, sta Južna Osetija in Abhazija močno nenaklonjeni življenju v državi, katere predsednik je nad njiju poslal vojsko.

V mesto Gori naj bi prišlo še več ruskih enot Z gruzijskega notranjega ministrstva so sicer sporočili, da je v mesto Gori, kjer naj bi nadzor prevzela gruzijska policija, prispelo še več ruskih enot, čeprav so jutranja poročila sprva govorila o njihovem umiku. Poleg tega naj bi nove ruske sile znova prišle tudi v črnomorsko pristaniško mesto Poti, ki naj bi ga pred tem zapustile.

V okolici Gorija je odjeknil niz eksplozij, pri čemer naj bi šlo za obstreljevanje. Z gruzijskega notranjega ministrstva so še sporočili, da ruske sile z miniranjem "uničujejo" Gori in Poti ter novo zgrajene ceste na zahodu Gruzije. Tudi po navedbah ameriške strani ruske sile, medtem ko se premikajo po gruzijskem ozemlju, uničujejo gruzijske vojaške objekte. Rusija je medtem zanikala, da bi šla v Poti.

Ruska in južnoosetijska stran sta že podpisali dogovor o prekinitvi ognja Ruske enote so v Gori, strateško pomembno mesto pri gruzijskih vojaških operacijah v Južni Osetiji, vstopile v sredo. Obe strani sta že nekaj ur pred tem podpisali dogovor o prekinitvi ognja, ki je med drugim predvideval, da se vse sile umaknejo na položaje, ki so jih zasedale pred začetkom spopadov pred tednom dni.

Gruzijski parlament je v četrtek soglasno izglasoval izstop Gruzije iz Skupnosti neodvisnih držav (SND). Predlog predsednika Mihaila Sakašvilija, ki ga je slednji v luči gruzijsko-ruskega konflikta predstavil v torek, je podprlo 117 poslancev. SND je skupnost, ki združuje države na območju nekdanje Sovjetske zveze, v njej pa ima prevladujoč vpliv Moskva.

"Dogodki, ki so se zgodili, so dokaz, da Gruzija ni delovala sama" Južnoosetijski predsednik Kokoiti pa je na srečanju s predsednikom Rusije za genocid nad Južnoosetijci obtožil ne samo Gruzijo, temveč tudi ZDA in evropske države. "Dogodki, ki so se zgodili, so dokaz, da Gruzija ni delovala sama, temveč da so številne evropske države in ZDA soodgovorne za genocid nad Južnoosetijci," je izjavil.

Medtem pa so ruski in južnoosetijski tožilci že začeli preiskavo glede genocida, ki naj bi ga med operacijo v Južni Osetiji zagrešila Gruzija. Kot je napovedal južnoosetijski generalni tožilec Tajmuraz Kugajev, nameravajo s primerom iti na Mednarodno kazensko sodišče (ICC). Na to sodišče v Haagu je že v torek tožbo proti Rusiji vložila gruzijska vlada, in sicer "zaradi domnevnih dejanj etničnega čiščenja na suverenem ozemlju Gruzije med letoma 1993 in 2008".

"Prihodnji dnevi in meseci bodo določili prihodnje ameriško-ruske odnose" Ameriški obrambni minister Robert Gates pa je Rusijo opozoril na umik iz Gruzije. Če se Rusija ne bo umaknila iz Gruzije, bi to lahko škodovalo ameriško-ruskim odnosom še nekaj prihodnjih let. "Prihodnji dnevi in meseci bodo določili prihodnje ameriško-ruske odnose," je izjavil.

Francija pa je pozvala Varnostni svet Združenih narodov, naj čimprej sprejme osnutek resolucije o kavkaškem konfliktu, ki vključuje tudi mirovni načrt EU. Kot je izjavil tiskovni predstavnik francoskega zunanjega ministrstva Frederic Desagneaux, bi hitro sprejetje omenjene resolucije ZN prispevalo k utrditvi prekinitve ognja. Belgijski veleposlanik pri ZN Jan Grauls, ki ta mesec predseduje 15-članskemu VS ZN, je sicer že v sredo sporočil, da bo Francija v VS ZN kmalu predstavila nov osnutek resolucije o konfliktu v Gruziji.

Gruzijcem je pomoč ponudilo enajst držav članic EU Enajst držav članic EU je medtem ponudilo pomoč prebivalcem Gruzije, ki so zaradi vojaškega konflikta utrpeli hude posledice. Avstrija, Češka, Litva, Latvija, Estonija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Poljska in Švedska so v državo poslale zdravstveno opremo, odeje, šotore in hrano. Pomoč bo dobavljena prek mehanizma EU za civilno zaščito, ki je bil aktiviran v torek, potem ko je Tbilisi prosil za pomoč mednarodno skupnost.