Za nove napetosti v nemško-poljskih odnosih je nedavno poskrbel nemški projekt muzeja v spomin na Nemce, ki so bili po letu 1945 izgnani z nekdanjega ozemlja Nemčije.
Berlin že več desetletij poskuša najti način za počastitev spomina na vse Nemce, ki so po koncu druge svetovne vojne morali zapustiti območja, ki jih je zasedla sovjetska vojska in ki od leta 1945 pripadajo sosedam Nemčije, kot sta Poljska in Češka.
Muzej naj bi obeleževal trpljenje izgnanih Nemcev
Nemško združenje izgnancev je bilo na čelu s članico Krščansko-demokratske unije (CDU) kanclerke Angele Merkel, Eriko Steinbach, v ospredju sprejetega projekta postavitve muzeja v njihov spomin, ki bo stal v Berlinu. Obeleževal naj bi trpljenje izgnanih Nemcev, dotaknil pa naj bi se tudi usode drugih razseljenih ljudi v Evropi.
A načrt je bil v Vzhodni Evropi, še posebej na Poljskem, sprejet z zadržanostjo. Vodilni poljski politiki so med drugim svarili pred tem, da bi Nemčija na ta način poskušala zmanjševati pomen nacističnih zločinov in trpljenje Nemcev enačiti s trpljenjem žrtev nacističnega režima po vsej Evropi.
Steinbachova v svojih izjavah ne priznava nemško-poljske meje
Poleg tega je Steinbachova na Poljskem, ki je bila med drugo svetovno vojno prizorišče grozljivih zločinov, dvignila veliko dodatnega prahu z izjavami, v katerih med drugim ne priznava nemško-poljske meje, ki je bila določena po združitvi Vzhodne in Zahodne Nemčije leta 1990. Prav zaradi tega je poljska vlada, ki je z nejevoljo sprejela idejo muzeja, ostro nasprotovala vpletenosti Steinbachove v projekt.
Ustanoviteljica odstopila od projekta
Po več mesecih spora se je združenje izgnancev odločilo, da umakne kandidaturo Steinbachove za mesto v odboru muzeja. Ne želimo biti "poceni pretveza" za odpoved ustanovitve muzeja, so svojo odločitev obrazložili v združenju. Poljska vlada je njihovo odločitev že pozdravila kot "zelo dobro novico za Poljsko in dobro znamenje za nemško-poljske odnose".
2
