Nedelja, 20. 4. 2025, 16.22
7 ur, 12 minut
Putin ve, da mu zmanjkuje časa. To je razlog.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,52
Ruski predsednik Vladimir Putin dobro ve, da se okno priložnosti za dosego njegovih vojnih ciljev vedno bolj zapira, trdi švicarski poznavalec Rusije Ulrich Schmid.
Mir je trenutno čista iluzija, je prepričan švicarski strokovnjak za Rusijo Ulrich Schmid. Prepričan je tudi, da se želi ruski predsednik Vladimir Putin zapisati v rusko zgodovino kot voditelj, ki je združil ruske dežele. Po drugi strani pa Putinu zaradi gospodarskega stanja v Rusiji po Schmidovem mnenju zmanjkuje časa za uresničitev njegovih vojaških ciljev.
"Verjamem, da je Donald Trump spoznal, da mir v Ukrajini ni realističen. Predvsem v časovnem okviru, ki si ga je sam zadal. Trump je nekoč govoril o 24 urah, nato o sto in pozneje o 180 dneh. Prejšnji teden je dejal, da pogajanja ne potekajo slabo. Če res ne bi potekalo slabo, bi na svoj senzacionalistični način dejal, da so razmere odlične," je v intervjuju za švicarski medij Watson povedal strokovnjak za Rusijo Ulrich Schmid.
"Putin svojo politično usodo povezal z vojno v Ukrajini"
Švicarski strokovnjak je prepričan, da ruski predsednik Vladimir Putin sploh ne želi premirja (pogovor s Schmidom je bil pred Putinovo napovedjo velikonočnega premirja, op. p.). "To se je nedavno videlo v sporazumu o premirju za energetsko infrastrukturo: Putin je vedno rekel da in mislil ne. Vedno pride z množico dodatnih pogojev, ki jih pogodbeni partnerji ne morejo izpolniti."
Po Schmidovem mnenju je Putin svojo politično usodo povezal z vojno v Ukrajini. Putin želi dokončati svoje zgodovinsko poslanstvo in se v zgodovino zapisati kot tisti, ki je ponovno združil ruske dežele.
Zakaj ZDA ne uvedejo dodatnih sankcij proti Rusiji?
Na vprašanje, zakaj ZDA proti Rusiji ne uvedejo dodatne sankcije, je Schmid odgovoril, da sta v ozadju kratkoročni in dolgoročni dejavnik. "Kratkoročni dejavnik so govorice, da ima Rusija kompromitirajoče gradivo proti Trumpu. Obtožbe segajo tako daleč, da naj bi Trumpa rekrutirala ruska (sovjetska, op. p.) tajna služba med obiskom v 80. letih prejšnjega stoletja. Vse to so nezanesljive teorije, vendar je treba upoštevati motiv."
Keith Kellog (na fotografiji) je bil najprej Trumpov posebni odposlanec za Ukrajino in Rusijo. Zaradi nasprotovanja Kremlja Kellogg kmalu ni bil več odposlanec za Rusijo, ampak samo za Ukrajino. Kot pravi Schmid, Kellogg želi zamrzniti konflikt, kar je za Ruse popolnoma nesprejemljivo. Trump je zato popustil pritiskom Kremlja in kot posebnega odposlanca za Rusijo imenoval Steva Witkoffa. Ta po mnenju Schmida očitno spada v proruski tabor.
Dolgoročni dejavnik pa je morda utopična ideja, ki kroži v Trumpovem krogu, in sicer, da bodo ZDA in Rusija v prihodnosti skupaj orkestrirali svetovno oskrbo z energijo. "O tem je bilo jasno govora v škandaloznem intervjuju, ki ga je Tucker Carlson nedavno opravil s Stevom Witkoffom (Trumpov posebni odposlanec za Rusijo, op. p.). Tam sta se o tej ideji pogovarjala z žarečimi očmi. Če pri Trumpu in v njegovem krogu resnično obstajajo takšni načrti za globalno prestrukturiranje, je povsem mogoče, da ameriška vlada ne želi otežiti te ideje z uvedbo dodatnih sankcij proti Rusiji."
So redke zemlje Trumpova obsedenost?
Glede ameriško-ukrajinske pogodbe o izkoriščanju redkih zemelj v Ukrajini Schmid trdi, da je Trump obseden z redkimi zemljami. "Seveda so te redke zemlje v Ukrajini. Vendar pa sploh ni znano, ali se njihovo izkoriščanje sploh splača."
Schmid poudarja, da si Putin želi t. i. narekovani mir mimo Ukrajine. Pogoje za ta mir je natančno navedel na predvečer konference v Bürgenstocku (ta je potekala 15. in 16. junija lani, op. p.).
Putinovi pogoji za mir
Putinovi pogoji so, da se mora ukrajinska vojska umakniti z ozemelj v vzhodni Ukrajini, ki jih je Rusija priključila jeseni 2022. Poleg tega se Ukrajina ne sme pridružiti Natu. Mora biti tudi denacificirana, kot temu pravi Putin, kar pomeni, da mora priti do spremembe vlade.
Trump v začetku aprila sprožil carinsko vojno skoraj proti vsem državam na svetu. Pomenljivo je, da na seznamu ni Rusije. Kljub temu je Trumpovo carinsko kladivo, kot mu reče Schmid, udarilo tudi po Rusiji, ker je strah pred svetovno trgovinsko vojno povzročil padec cen nafte. Ta pa je glavno rusko izvozno blago.
Treba je tudi zagotoviti pravice rusko govoreče manjšine v Ukrajini, mednarodno priznati meje Ruske federacije in seveda odpraviti sankcije. Schmid trdi, da evropske države takšnega Putinovega miru ne bi nikoli sprejele.
Padec cen nafte škodi Rusiji
Na vprašanje, kako dolgo lahko Putin nadaljuje vojno v Ukrajini in kako zelo Rusiji škodi padec cen nafte zaradi Trumpove carinske vojne, je Schmid odgovoril, da Putinu to zelo škodi.
"Ruski državni proračun predvideva ceno sodčka surove nafte brent v višini 70 dolarjev (61,6 evra). Po Trumpovem carinskem kladivu je cena začasno dosegla 58 dolarjev (51 evrov), trenutno smo pri 67 dolarjih (58,9 evra), vendar bi lahko po napovedih cena nafte spet padla. Rusija lahko še naprej prodaja ogromne količine surovin, vendar ne več po cenah, kot jih je imela pred vojno. To ga stane približno 120 milijard dolarjev (106 milijard evrov) na leto. Rusko gospodarsko stanje je ogromen problem, ki ga Putin ne more prenašati v nedogled. Seveda to zunanjemu svetu zanika. Dobro ve, da se okno priložnosti za dosego njegovih vojnih ciljev vedno bolj zapira," je še dejal Schmid.
