Putin rešil in porazil Obamo

Ko je ameriški državni sekretar John Kerry omenil, da bi Obama opustil idejo o napadu na Sirijo, če bi ta predala kemično orožje, so Rusi takoj pograbili priložnost. Povsem resno so predlagali, da Al Asad kemično orožje preda mednarodni skupnosti. Damask se je s predlogom hitro strinjal. Ali gre le za kupovanje časa, se bo hitro pokazalo, medtem pa je Putin povsem zasenčil omahljivega Obamo kot tisti svetovni voditelj, ki ima pri reševanju sirskega konflikta glavno besedo.

Putin je na začetku tretjega predsedniškega mandata obračunal z vse bolj glasnimi protestniki, sprejel protigejevsko zakonodajo in dal zatočišče žvižgaču Edwardu Snowdnu. Odnosi med ZDA in Rusijo so dosegli novo dno. V očeh Američanov je bil vedno bolj sodoben absolutistični car. Zdaj se je uveljavil kot državnik, mu priznavajo ameriški mediji. Ponudil je idejo, ki – čeprav njena uresničitev ni zagotovljena – je alternativa ameriški grožnji z vojaškim posredovanjem. Ruski mediji Putina slavijo kot heroja, ki si, če mu uspe odvrniti ZDA od napada na Sirijo, zasluži Nobelovo nagrado za mir.

Putin je preprečil, da bi ZDA spet obšle Varnostni svet ZN, kjer ima Rusija pravico veta, da bi enostransko uveljavil ameriške interese. Rusija se je, vsaj za zdaj, izkazala kot nepogrešljiv partner pri iskanju rešitve za Sirijo. Putin je Obamo prisilil, da Moskvo obravnava kot enakopravnega partnerja za večino prihodnjega leta. Toliko časa naj bi namreč po izračunih Pentagona potrebovali za zaplembo sirskega kemičnega orožja.

Rusija se boji širjenja konflikta Rusija je s tem okrepila svoje interese v regiji, kjer je od konca Sovjetske zveze marginalizirana. Rusija je največja zaveznica Sirije. Vezi med državama segajo v sovjetske čase, Rusija ima v Siriji edino pomorsko bazo zunaj nekdanjih sovjetskih republik, prodaja orožja režimu pa ji prinaša milijarde. Vendar je glavni razlog za podporo drugje – omejiti želi moč ZDA, da z oblasti meče vlade, ki niso po njenem okusu. Ne gre le za vprašanje ponosa. Rusija se boji, da bi v primeru napada sirski konflikt zajel celoten Bližnji vzhod, prav tako pa jo je strah odziva med muslimanskimi skrajneži znotraj svojih meja, predvsem na nemirnem Kavkazu, in dejstva, da bi sirsko orožje padlo v roke islamskih skrajnežev, ki bi ga nato lahko uporabili tudi proti ruskim ciljem. Putin je le dan za Obamo neposredno nagovoril Američane. V članku, ki ga je napisal za New York Times, je izpodbijal Obamovo vizijo reševanja krize in zapisal, da bi napad na to državo lahko sprožil nov val terorizma.

Putin kot rešitelj Obame V primeru ameriškega napada se Rusija, ki ima svoje ladje v Sredozemlju, ne bi vpletla, kar bi pokazalo na njeno nezmožnost vplivanja na svetovne dogodke. Za zdaj je Putinu uspelo razpravo o Siriji spraviti nazaj na diplomatski parket oziroma v Varnostni svet, kjer ima zaradi pravice veta velik vpliv. Putin je zadovoljen tudi, ker se je izkazal kot tisti, ki je Obamo rešil pred zagato, v katero se je ameriški predsednik spravil sam. Dal mu je rešitev, da ne začne nove vojne in da ne izgubi v kongresu. Razlogi za to seveda niso altruistični. Če bi bila zgolj pasivni opazovalec ameriškega napada, bi bil to trenutek neprijetne resnice za Rusijo – spoznanje, da na svetovnem odru nima osrednje vloge. To pa je položaj, ki ga Putin nima v mislih. Rusija mora biti velesila, kar pomeni, da je najmanj enakovredna partnerica ZDA.

Ruski predlog skriva tudi past. Če ne bo uspelo in se izkaže, da Bašar Al Asad zgolj pridobiva čas, bo krivda padla na Rusijo. Trpela bo njena kredibilnost, še posebej če bi se kdaj v prihodnje zgodil podoben napad kot 21. avgusta v predmestju Damaska in bi se izkazalo, da je zanj odgovoren režim. Vendar pa je nagrada ob uspehu načrta očitno dovolj velika, zato se je Putin odločil za zanj neznačilno tveganje, ugotavljajo ameriški mediji.