Privatizacija po italijansko: počasi iz državnih krempljev

Ne samo v Sloveniji, tudi v naši zahodni sosedi Italiji vlada napoveduje prodajo državnih deležev v podjetjih. Novembra lani je tako takratni premier Enrico Letta predstavil program privatizacije. Novi premier Matteo Renzi, ki skuša svetu pokazati, da je protržno usmerjen, zdaj obljublja, da bo ta program še pospešil in razširil.

Italija želi s prodajo državnih podjetij krpati javni dolg Na vladnem seznamu za privatizacijo se je tako znašla tudi Finmeccanica. Ta industrijski konglomerat, v katerem ima država 30,2-odstotni delež, bo prodal svoj oddelek za železnice. Podjetje se bo zdaj bolj usmerilo na letalsko in vesoljsko tehnologijo ter izdelavo orožja, piše britanski časnik The Economist.

Letta je s privatizacijo želel dobiti od osem do deset milijard evrov, s katerimi bi zmanjšali italijanski javni dolg, ki je zdaj visok kar 132 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Ministrstvo za finance tako prodaja 40 odstotkov Pošte Italije (Poste Italiane), ki upravlja poštne poslovalnice, banko BancoPosta ter Enav, ki upravlja s kontrolo zračnega prometa.

Državna banka Cassa Depositi e Prestiti, ki upravlja z naložbami države v podjetjih, bo na borzo uvrstila 50 odstotkov podjetja Fincantieri, največje ladjedelnice v Evropi, in 60 odstotkov Sace, italijanske agencije, specializirane za kreditiranje izvoza.

Na lovu za zasebnimi vlagatelji Italijani iščejo tudi zasebne vlagatelje za CDP Reti, ki nadzira plinsko in električno omrežje, in za Grande Stazioni, ki upravlja s 13 največjimi železniškimi postajami v Italiji. Grande Stazioni je v lasti Ferrovie dello Stato, italijanskih državnih železnic.

Lahko se zgodi, da se bo Renzijeva vlada odločila, da bo prodala tudi same italijanske državne železnice. Ker so se razmere na trgu izboljšale, se prav tako lahko zgodi, da bodo pospešili postopek prodaje triodstotnega deleža podjetja Eni, italijanskega naftnega in plinskega giganta. Bo pa država v tem podjetju zadržala kontrolni delež.

Še najdlje so postopki privatizacije podjetja Fincantieri, Poste Italiane in Enava. Fincantieri lahko prodajo že do poletja. Trši oreh bo prodaja pošte, ki je največji italijanski delodajalec, saj zaposluje 140 tisoč ljudi. Vlada je sicer že oblikovala delniško shemo za poštne uslužbence, preostali deleži delnic pa se lahko prodajo pozneje – tako kot v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v Eniju in električnem podjetju Enel. Bo pa država na pošti obdržala kontrolni delež. Kritike privatizacije po italijansko Številni italijanski ekonomisti so kritični do načina privatizacije. Francesco Giavazzi, profesor ekonomije na univerzi v Milanu, meni, da je program privatizacije preveč osredotočen na polnjenje državne blagajne in premalo na izboljšanje konkurenčnosti.

Prav tako je treba paziti, da se ne bodo zgodile nerodne privatizacije, kot je bila privatizacija nekdanjega državnega letalskega prevoznika Alitalia, ki ga bo mogoče zdaj z nakupom reševal katarski letalski prevoznik Etihad. Fabrizio Pagani, ekonomski svetovalec tako Lettijeve kot Renzijeve vlade, trdi, da se vlada zaveda napak, storjenih v preteklosti. Preden se bo zgodila kakršnakoli prodaja državnih deležev, pa bo vlada zapolnila na stotine vodstvenih položajev v državnih podjetjih. Ta delovna mesta so že tradicionalno predmet medstrankarskih pogajanj in to se verjetno ne bo spremenilo.

Lahovnikov zakon po italijansko? Kljub temu se je zgodil določen napredek, saj lani sprejeta direktiva prepoveduje, da bi direktorji državni podjetjih postali tisti, ki so v preiskavi zaradi finančnih kršitev. Precej bolj pa je menedžerje v državnih podjetjih razjezil predlog o znižanju plač vodilnim delavcem v državnih oziroma javnih podjetjih.

Mauro Moretti, šef Ferrovie dello Stato, je tako zagrozil, da bo dal odpoved, če bodo njegovo plačo znižali oziroma jo navzgor omejili. Nato se je oglasil Diego Della Valle, šef podjetja za izdelavo dragih čevljev Tod's, Renzijev podpornik in delničar v podjetju Italo, tekmecu državnih železnic, in sicer z besedami, da bo na milijone Italijanov veselih, če bo Moretti zapustil svoj stolček.

V Italiji je torej privatizacija za vogalom, toda treba je vedeti, da sta tam posel in politika zelo tesno prepletena.