Ponedeljek, 17. 12. 2018, 17.13
5 let, 10 mesecev
"Pri ljudeh, ki volijo Orbana, je prisoten tudi velik cinizem" #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,90
8
V Budimpešti je v nedeljo zvečer protestiralo od 10 do 15 tisoč ljudi. Demonstracije so bile sinoči tudi v Györu, Szegedu, Debrecenu in Miskolcu.
Na Madžarskem že peti dan protestirajo proti novi delovni zakonodaji in tudi proti avtoritarnemu načinu vladanja premierja Orbana. Poznavalec razmer pri naših vzhodnih sosedih Luka Lisjak Gabrijelčič v luči demonstracij, ki so vrhunec dosegle sinoči v Budimpešti, poudarja, da množica protestnikov še ni dosegla kritične mase. Ob tem sicer dodaja, da so ljudje bolj jezni in odločni kot v preteklosti ter da je v boju proti nepriljubljeni zakonodaji svoje vrste tokrat strnila tudi prej razklana opozicija.
Zgodovinar in prevajalec Luka Lisjak Gabrijelčič meni, da je dinamika tokratnih protestov na Madžarskem bistveno drugačna kot na primer v preteklih letih.
Thousands protest in Budapest against controversial ‘slave law’ pic.twitter.com/z2DPD3F29Q
— RT (@RT_com) December 17, 2018
"Protestniki so veliko bolj odločni in jezni. V zadnjih letih je proteste organizirala ali liberalna opozicija ali populistična radikalna desnica, ki jo predstavlja stranka Jobbik. Nikoli nismo v resnici videli, da bi ti zelo različni demografski skupini kdaj stopili skupaj," meni Lisjak Gabrijelčič.
V Budimpešti se je v nedeljo zvečer zbralo od 10 do 15 tisoč protestnikov. Demonstracije so bile tudi v Györu, Szegedu, Debrecenu in Miskolcu. Protestniki so nezadovoljni zaradi nove delovne zakonodaje, ki med drugim zvišuje dovoljeno število nadur z 250 na 400, rok za njihovo izplačilo pa podaljšuje z enega na tri leta. Demonstranti so z vzkliki Viktator protestirali tudi proti avtoritarni vladavini madžarskega premierja Viktorja Orbana.
Prej razdrobljena opozicija na protestih združila moči
Liberalni in desničarski protestniki so moči po njegovih besedah prvič združili po aprilskih parlamentarnih volitvah, ko so skupaj organizirali demonstracije pod geslom Mi smo večina: "S tem so hoteli pokazati, da Orban kljub veliki zmagi ni dobil večine glasov in da je večina glasov šla drugim strankam. Takrat sem prvič videl, da so ljudje z zastavami Jobbika korakali skupaj z mladimi urbanimi prebivalci Budimpešte z zastavami odločne liberalne stranke Momentum."
Nepriljubljene delovne zakonodaje se je med protestniki prijel vzdevek "suženjska zakonodaja". Sporna zakonodaja, ki bo začela veljati prvega januarja prihodnje leto, med drugim zvišuje dovoljeno število nadur z 250 na 400, rok za njihovo izplačilo pa podaljšuje z enega na tri leta.
Ta fenomen se je ob protestih proti novi delovni zakonodaji ponovil, vendar v veliko bolj odločni in tovariški dinamiki kot prej, meni Lisjak Gabrijelčič: "Ne gre samo za protestnike iz srednjega sloja Budimpešte, ampak tudi za veliko pripadnikov delavskega razreda z obrobja. Opozicija se je proti temu zakonu zedinila in na protestih nastopa skupaj. Prvič po letu 2010 se je zgodilo, da je policija na odločen in množičen način proti protestnikom uporabila tudi nasilje."
Lisjak Gabrijelčič: Zakon je zares zelo nepriljubljen
Zgodovinar in prevajalec Luka Lisjak Gabrijelčič na univerzi Central European University v Budimpešti končuje doktorat o nacionalizmih.
Zgodovinar in prevajalec poudarja, da množica protestnikov sicer še ni dosegla kritične mase. "Če bi imeli sto tisoč ljudi, ki bi protestirali s takšno dinamiko, potem bi bil to zelo pomemben premik. Vlada za zdaj še vedno verjame, da ima razmere pod nadzorom, vendar pa je ta zakon med ljudmi, razen v ozkem krogu podjetnikov, ki so klienti Fidesza, res zelo nepriljubljen," pojasnjuje Lisjak Gabrijelčič.
Ker je vlada večino medijev v zadnjih letih spravila popolnoma pod svoj nadzor, po njegovih besedah ekipa premierja Orbana nima pravih informacij oziroma se ne zaveda, da je zakon res zelo nepriljubljen. "Če bodo pri tem vztrajali, bi se lahko zgodilo, da bodo ti protesti rasli naprej," meni poznavalec razmer pri naših vzhodnih sosedih.
🔴 HUNGARY LIVE |
— Vocal Europe (@thevocaleurope) December 16, 2018
Thousands in #Budapest are chanting “TV is lying” in protest against PM Orban and his gov’t. pic.twitter.com/irBcGThLKZ
Kot poudarja Lisjak Gabrijelčič, zgodovinska dinamika kaže, da ima Madžarska zelo dolga obdobja "stabilnosti", ki je pravzaprav stagnacija, potem pa se nenadoma vse spremeni: "Pred letom 2010 je bilo madžarsko politično prizorišče videti povsem drugače kot danes, Madžarska je veljala za model uspešne tranzicijske države, potem pa se je to nenadoma povsem spremenilo. Ne bi pa stavil, da so ti protesti moment za to."
"Pri ljudeh, ki volijo Orbana, je prisoten tudi velik cinizem"
Na vprašanje, ali lahko Orbanova vlada in provladni mediji proteste zaustavijo s tem, da zanje okrivijo madžarsko-ameriškega vlagatelja in milijarderja Georgea Sorosa, Lisjak Gabrijelčič odgovarja, da vsi ljudje, ki na volitvah glasujejo za Orbana, ne verjamejo vsemu, kar preberejo ali slišijo v medijih.
"Pri ljudeh, ki volijo Orbana, je prisoten tudi velik cinizem," pojasnjuje poznavalec razmer pri naših vzhodnih sosedih Luka Lisjak Gabrijelčič.
"Orbanova vladavina je zelo dobro izkoristila dva vidika sodobne Madžarske. Na svoji strani ima zelo pomembno manjšino, ki odločno in fanatično verjame temu, kar pravi Fidesz. Ti ljudje pomenijo eno petino oziroma četrtino volivcev, medtem ko je pri preostalih 25 odstotkih ljudi, ki volijo Orbana, prisoten tudi velik cinizem," razlaga poznavalec razmer pri naših vzhodnih sosedih.
Po njegovih besedah gre za fenomen v nekdanjih komunističnih državah, kjer so nekateri ljudje cinični, ker so prepričani, da je vsa politika pokvarjena in zanič. "V klasični postsovjetski mentaliteti je pač tako. Omenjena obtožba proti Sorosu se uporablja na očitno komičen način. Kljub temu je vsem verjetno jasno, da je ta zakon med sloji, ki niso resnično privilegirani v sedanjem režimu, zelo nepriljubljen in da je simpatija do protestnikov kar velika," še dodaja Lisjak Gabrijelčič.
8