Prepoved dela od doma – korak nazaj ali le nov način odpuščanja?

Medijski gigant Yahoo se je odločil, da njegovi zaposleni ne bodo več delali od doma, temveč bodo morali hoditi v pisarno, zaradi česar so na sedežu podjetja že poskrbeli za dnevno varstvo otrok zaposlenih, kar je eden od najpogostejših razlogov za to, da zaposleni delajo od doma. Pri tem se Deutsche Welle sprašuje, ali bi se morala po tem zgledovati tudi nemška podjetja.

Yahoo ukinil delo od doma Sedenje s tabličnim računalnikom na sončni kalifornijski plaži, pametni telefon pa ni daleč in je pripravljen za delo. Tako si marsikdo predstavlja zaposlene pri Yahooju, ki svoje delo opravljajo od doma, vendar pa se bo morala takšna podoba za marsikaterega zaposlenega spremeniti. Direktorica Marissa Mayer, ki je položaj na čelu podjetja prevzela lansko poletje, je ukinila delo od doma in od svojih zaposlenih zahteva, da od junija delajo v pisarnah.

S to potezo si 37-letna direktorica zagotovo ni pridobila veliko prijateljev, temveč je z njo spodbudila val ostrih kritik zaposlenih in nekaterih drugih, ki niti niso zaposleni pri omenjenem podjetju. Tako je Richard Branson, direktor Virgin Groupa, na svojem blogu zapisal: "To se zdi korak nazaj v tem obdobju, ko je delo od doma lažje in veliko bolj učinkovito."

V podjetju še niso pojasnili, zakaj so se odločili za tak korak Yahoo ni podal uradne izjave, zakaj se je pravzaprav odločil za takšno potezo, vendar naj bi po poročanju Deutsche Welle v notranjem sporočilu, ki je zaokrožilo po podjetju, vodstvo razložilo, da zaradi takšnega načina dela trpita hitrost in kakovost. Takšna odredba naj bi začela veljati tudi za mednarodne pisarne podjetja.

Pojavljajo se že ugibanja o razlogih, zakaj je Mayerjeva od zaposlenih, ki delajo od doma, zahtevala, da se vrnejo v pisarno. Nekateri govorijo o tem, da je to nov način odpuščanja zaposlenih, vsaj tistih, ki ne bodo privolili v to, da se vrnejo na delo v pisarno. V primerjavi s konkurenčnima podjetjema Google in Facebook se je Yahoo znašel v težavah in mora najti način, kako privarčevati. Pri tem Deutsche Welle dodaja, da si nobeno podjetje ne more privoščiti, da bi na takšen način izgubilo svoje najboljše ljudi.

Vse več je tistih, ki delajo od doma V zadnjih letih se je tudi v Nemčiji povečalo število tistih zaposlenih, ki delajo od doma. Direktorica inštituta za zaposlovanje Jutta Rump je povedala, da se je predvsem na področjih informacijske tehnologije, svetovanja, komunikacij in medijev povečalo število tistih, ki delajo od doma. Rumpova še pojasnjuje, zakaj se delodajalci odločajo tudi za takšen način dela. "Delodajalci želijo biti atraktivnejši za delavce, s tem pa želijo tudi povečati zvestobo in motivacijo zaposlenih," je za Deutsche Welle komentirala Rumpova.

Ob tem je dodala, da delo od doma vpliva na večjo produktivnost, hkrati pa s tem delodajalci privarčujejo kar nekaj denarja, saj imajo majhne pisarniške stroške, hkrati pa so tudi stroški z dodatki za prevoz manjši. Sodeč po rezultatih raziskave univerze v Melbournu tisti, ki delajo od doma, v povprečju delajo več kot tri ure več kot tisti, ki hodijo v pisarno na delo.

Učinkovit nadzor tudi nad zaposlenimi, ki delajo od doma Kljub temu pa delodajalci lahko na različne načine preverijo, ali zaposleni učinkovito opravljajo svoje delo, tudi kadar delajo od doma. "Klasičen nadzor čez ramo seveda ne bo deloval, zato je veliko pomembnejše, da se pogleda bolj natančneje, kakšno delo in koliko ga je zaposleni opravil," je za Deutsche Welle povedal Frank Kleemann, sociolog na univerzi v Essnu.

Delo od doma ima lahko za delodajalce tudi negativne posledice. Številni delodajalci se namreč pritožujejo nad tem, da se meja med delom in prostim časom pogosto zabriše, še posebej takrat, ko delodajalci od zaposlenih pričakujejo, da so vedno na voljo. "Treba je oblikovati pravila, s katerimi bo določeno, kaj je delovni čas in kaj prosti čas," je še povedala Rumpova, pri tem pa podala primer: "Zaposleni bi morali imeti na razpolago med 12 in 24 urami za odziv delodajalcu."

Rumpova je poudarila, da delo od doma tudi na njenem inštitutu predstavlja težavo. "Kako lahko ustvarim tovariški duh med zaposlenimi inštituta, če se zaposleni ne poznajo med sabo?" se sprašuje Rumpova in dodaja, da bi bila najboljša rešitev kombinacija dela od doma in v pisarni.