Pred posojilodajalci in Grčijo je dolga noč, pogajanja se nadaljujejo

"Dogovora še ni. A odločeni smo nadaljevati delo in storiti vse, kar je treba," je Dijsselbloem dejal po koncu približno enournega sestanka finančnih ministrov držav v območju evra, ki ni prinesel preboja.

Institucije in Grčija naj bi v četrtek do 11. ure pripravile dokumente, potrebne za dogovor. Evroskupina se bo znova sestala v četrtek ob 13. uri, že četrtič v enem tednu.

Grčija zavrača najnovejše zahteve upnikov Tik pred odhodom grškega premierja Aleksisa Ciprasa v Bruselj je Grčija sporočila, da zavrača najnovejše zahteve upnikov.

Institucije Grčijo pozivajo k odpravi predčasnega upokojevanja in zvišanju upokojitvene starosti z 62 na 67 let do leta 2022, namesto do leta 2025.

Zahtevajo tudi zvišanje davka na dodano vrednost za restavracije na 23 odstotkov, namesto 13 odstotkov, čemur v Atenah nasprotujejo iz bojazni pred negativnimi vplivi na turizem.

Prav tako institucije pozivajo k čimprejšnjemu zvišanju sedaj 26-odstotne stopnje DDV za podjetja na 28 odstotkov, medtem ko Grčija predvideva zvišanje na 29 odstotkov od leta 2016.

Zatika se tudi pri stališčih do nižanja izdatnega obrambnega proračuna. Posojilodajalci ga želijo oklestiti za 400 milijonov evrov, Grčija pristaja le na 200 milijonov evrov.

Upniki Grčiji poslali nove predloge, dogovor na nitki Cipras je kritiziral Mednarodni denarni sklad (IMF), saj naj ne bi sprejel nekaterih njihovih predlogov. "Ali nočejo dogovora ali pa imajo v Grčiji določene interese," je ocenil.

Cipras se čudi temu, da je IMF tik pred srečanjem s posojilodajalci in večernim zasedanjem evroskupine sprejel takšno odločitev. "Nenehno zavračanje primerljivih ukrepov s strani določenih institucij se ni še nikoli zgodilo - ne na Irskem ne na Portugalskem," je zapisal na Twitterju.

Zaradi odločitve IMF, ki med vlagatelji sproža strah, da finančnim ministrom evroobmočja danes ne bo uspelo doseči dogovora, so klecnile tudi večje evropske borze. Največ razhajanj med Atenami in upniki je na področju davkov, korporativnih davkov in pokojninske reforme. Upniki so svoje predloge v Grčijo poslali danes zjutraj. Grške borze, ki so v začetku tedna zaradi optimizma glede grškega predloga rastle, so danes beležile padec.

Cipras med upniki in kritiki iz vrst lastne stranke Grčiji se konec meseca izteče sedanji program evropske pomoči državi. Poleg tega mora konec meseca izpolniti finančno obveznost do IMF v vrednosti okoli 1,6 milijarde evrov, v nasprotnem primeru državi grozi bankrot in morebiten odhod iz EU. Ta teden bo torej odločilen.

Cipras, čigar predlog je naletel na večinoma pozitiven sprejem, pa se je moral doma braniti očitkov o popuščanju, ki so jih nanj naslovili člani njegove lastne stranke. Ti pravijo, da je preveč popustil.

Prva dama IMF, Francozinja Christine Lagarde, je predlog Aten označila za neučinkovit.

Medtem je Evropska centralna banka (ECB) znova povečala nujno likvidnostno pomoč (ELA) za grške banke. Gre za peto povečanje obsega v tednu dni, tudi tokrat pa ni znano, za koliko je povečala obseg.

Grški varčevalci, ki se bojijo posledic morebitnega izstopa države iz območja evra, še naprej dvigujejo denar z bančnih računov. Prejšnji teden so po poročanju tamkajšnjih medijev z računov dvignili do šest milijard evrov.