Podnebna realnost

Konec tedna se je zgodilo! Prišla je zima. Vremenoslovci so nas še pred tedni prepričevali, da se obeta še ena od tistih zelenih zim, potem pa je udarilo – polarne temperature, na Rakitni celo 27 pod lediščem, sneg in seveda zimzelene težave, poledica in številne težave v prometu, ki so imele za posledico mnoge nesreče, pa celo zaprtje posameznih avtocestnih krakov. Kaj nepričakovanega, nikakor ne! Vsako zimo se vnovič prepričamo, da sneg in nizke temperature presenetijo cestarje, vozniki pa bentimo, in to kljub temu da so vremenarji jasno sporočili, da prva pošiljka snega bo, pa še temperature se bodo spustile krepko pod ničlo! Narava je spet pokazala svoj pravi obraz in za zimo to ni nepričakovano. Bolj nepričakovane so napovedi za sredino tedna, ki obetajo otoplitev in deževje, tudi za božič naj bi nas močilo. Narava ima namreč svoje zakonitosti, človek pa jih s svojimi dejanji, z rastočim prometom in industrializacijo, nespametno spreminja. Narava pa ne pozablja in neobičajne posledice vedno pridejo – najprej zima in polarne temperature, že dan zatem pa moča in spomladanska otoplitev.

In podnebna konferenca v Kopenhagnu, kjer se je v skoraj dveh tednih zvrstila "smetana" globalne politike – tudi predsedniki ZDA, Kitajske, Indije in ne nazadnje najvidnejši predstavniki Evropske unije, skupaj pa se je v danski prestolnici zbralo kar 193 držav, kot je bilo pričakovano –, žal ni dala odgovora na izziv zdajšnjega trenutka, na globalno segrevanje in grozeče izpuste škodljivih toplogrednih plinov. Podnebna sramota in "črni dan" za ozračje sta samo dva od številnih očitkov, ki so jih zlasti okoljski in civilnodružbeni nasprotniki globalizacije naslavljali na svetovne voditelje. Ti pa nič, le veselo so sestankovali, se fotografirali v siju "kamer" in bliskavic ter dajali vtis, da rešujejo planet. So ga res? Zakaj torej ni bil dosežen niti minimalni konsenz glede izpustov? Zgolj načelni dogovor, brez zavez, o omejitvi globalnega segrevanja ozračja pod dve stopinji glede na predindustrijsko družbo. Je to res dosežek? Tako ameriški predsednik Obama kot tudi nemška kanclerka Merklova energično zagotavljata, da je to pravi korak k novemu svetovnemu podnebnemu redu. Ali res? Bodo torej največje onesnaževalke, zlasti rastoče "ekonomije" Kitajske, Indije in Brazilije, zmanjšale izpust toplogrednih plinov? Ne bodo? Kitajska kot najbolj rastoče svetovno gospodarstvo ne pristaja niti na nadzor nad izpusti toplogrednih plinov. Saj še niste pozabili na zgode in nezgode razvoja iranskega jedrskega programa in njegovega nadzora?

Kakorkoli že obračamo, podnebna konferenca ni dala želenih rezultatov. Države, zlasti največje, še vedno razmišljajo preveč lokalno, da bi lahko globalno spreminjale svet. Zato ni težko razumeti razočaranja prvega moža Evropske komisije Joseja Manuela Barossa, ko je dejal, da je dogovor boljši kot nič. Vsekakor drži! Podnebna "farsa" se je končala. In pokazala je, da politične volje in želje po spremembah ni, pa če se Obama s kolegi še tako rad "slika". Da je tokrat dodobra prezrl Evropsko unijo, pa je tudi jasno. Barack, Barack, toliko ljudi je stavilo nate, pa žal nisi upravičil podelitve letošnje Nobelove nagrade za mir, kar so v Kopenhagnu očitno zelo neuspešno terjali številni protestniki in okoljski aktivisti.